»Gotof si!« »Fertik je!« »Ejga, konc je!« To so vzkliki, ki zadnje dni odmevajo po ulicah in trgih slovenskih mest. Val spontanih protestov se je začel v Mariboru, kjer se je najprej miren protest sprevrgel v nasilni obračun med protestniki in policijo. Mariborčani so izrazili svoj gnev do župana Franca Kanglerja in ga pozivali, naj odstopi. So protesti, metanje jajc in granitnih kock v pročelje občinske stavbe res edino sredstvo za odstavitev županov? Pravni strokovnjak prof. dr. Miro Cerar od javnih funkcionarjev, še posebno od tistih na višjih položajih, pričakuje vsaj toliko moralnega in političnega čuta, da bi v primerih, ko so zaradi neetičnih ali nezakonitih ravnanj močneje kompromitirani, sami odstopili s položaja. In če ne?
Mariborska vstaja
Mariborčani Kanglerju očitajo številne sporne posle, proti njemu so vložili že celo zbirko ovadb. V medijih je najbolj odmevala tista o oddaji 110 kvadratnih metrov velikega službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježoviti, zaradi česar se je zagovarjal tudi na sodišču. Postavitev radarjev v javno-zasebnem partnerstvu je bila ena kaplja čez rob, meščanom pa je dokončno prekipelo ob njegovi izvolitvi za državnega svetnika. Šli so na cesto. Seveda pa Kangler še zdaleč ni edini slovenski župan, ki mu ljudje očitajo nepravilnosti, zato ni bilo presenetljivo, da so se protesti iz Maribora preselili še v nekatere druge občine.
Trebanjski župan Alojzij Kastelic je kljub junijski pravnomočni obsodbi na pogojno kazen sedmih mesecev zapora zaradi zlorabe uradnega položaja še vedno župan. Dovolil si je celo to, da je samega sebe predlagal in bil pozneje tudi imenovan za predstavnika občine v senat za reševanje pritožb proti novomeškim policistom – tistim, ki so med drugim preiskovali tudi njegova kazniva dejanja. Ko je protikorupcijska komisija septembra ugotovila, da je Kastelic v tem primeru deloval koruptivno, župan ni odstopil, temveč je Klemenčičevo komisijo obtožil koruptivnosti, zaradi česar ga je ta ovadila okrožnemu državnemu tožilstvu.
Županski odpadniki
Sicer pa med župani, ki so jih obiskali policisti ali so proti njim vložene kazenske ovadbe, najdemo še ljubljanskega Zorana Jankovića, celjskega Bojana Šrota, koprskega Borisa Popoviča in kranjskega Mohorja Bogataja. Tudi Popovič je bil minuli teden izvoljen v državni svet. Dr. Cerar obsoja tako Popovičevo kot tudi Kanglerjevo izvolitev: »Menim, da sta ti izvolitvi sporni. Vsekakor je treba javno in ostro izpostaviti imena in vprašanje politične odgovornosti tistih, ki so ju izvolili v državni svet.« A županske lumparije niso nova stvar: nekdanji tržiški župan Pavel Rupar bo moral, ko bo nedavna sodba kranjskega sodišča postala pravnomočna, poleg plačila odškodnine občini tudi za eno leto v zapor. Sodniki so ga namreč spoznali za krivega zlorabe uradnega položaja pri projektu načrtovanega kanalizacijskega omrežja, ki naj bi ga občina leta 2004 izvedla skupaj z avstrijskim podjetjem Aquaplus.
Nedotakljivi župani
Ti in še nekateri primeri kažejo, da je učinkovitost mehanizmov uveljavljanja odgovornosti javnih funkcionarjev na lokalni ravni vprašljiva. Na državni ravni je vlada v sklopu svojih pristojnosti samostojna in odgovorna državnemu zboru, ta pa ima na voljo precej mehanizmov, s katerimi lahko pozove ministre ali celotno vlado k odgovornosti za odločitve. Poslanci lahko proti ministru vložijo interpelacijo in ga razrešijo, nezaupnico lahko izrazijo tudi vladi – če jo podpre večina poslancev, lahko izberejo novega predsednika vlade in s tem samodejno razrešijo prejšnjega premierja in ministre. Kot ultimativno orodje za razrešitev vlade je tu še ustavna obtožba, ki se uporabi v primeru, ko predsednik vlade ali ministri kršijo ustavo ali zakone.
Takšnih mehanizmov na lokalni ravni ni, čeprav je ureditev podobna kot na državni – občinski svet igra vlogo parlamenta, župan pa predsednika vlade. Po sedanji ureditvi lahko občinske funkcionarje z županom na čelu odstavijo le na volitvah, ki bodo šele leta 2014. Po določilih zakona o lokalni samoupravi lahko župana razrešijo le v primeru, ko ta ne izvršuje odločb ustavnega sodišča, in v primeru pravnomočne obsodbe na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev. Pa tudi tu se kdaj zatakne – spomnimo se grosupeljske občine, kjer država ni razrešila ne župana ne občinskega sveta, čeprav sta osem let ignorirala odločbo ustavnega sodišča o izvolitvi romskega svetnika. Sicer pa so v vseh preostalih primerih župani nedotakljivi.
Spremembe so nujne
Komisija za preprečevanje korupcije je že pred časom podala mnenje, da bi morali zakonsko urediti mehanizme uveljavljanja politične odgovornosti občinskih funkcionarjev tudi v času trajanja mandata. Miro Cerar meni, da je čas za spremembe: »Zakon o lokalni samoupravi predvideva, da županu preneha funkcija, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev. Toda ker je sedanja sodna praksa v večini primerov nerazumljivo popustljiva do javnih funkcionarjev, tudi županov, ki tudi zaradi precej zavrženih dejanj ter nedostojne županske funkcije dobijo predvsem pogojne kazni, bi bilo treba navedeno zakonsko določbo še zaostriti. Seveda lahko naredijo premik v pravo smer tudi sodišča, če ustrezno zaostrijo sodno prakso, ki bi morala biti pri izrekanju sankcij županom in drugim javnim funkcionarjem strožja in nepopustljiva. Ne nazadnje morajo ustrezen politični pritisk na kompromitirane župane in druge javne funkcionarje pravočasno izvršiti tudi politične stranke in njihovi vodilni predstavniki. Nikakor pa ni sprejemljivo, da se, kot se je sramotno zgodilo v primeru Kangler, izrazito spornega župana celo nagradi z izvolitvijo v državni svet.« Franc Kangler ni odstopil, je pa trenutno na dopustu.
V petek popoldne in zvečer so se tako imenovane vstaje zvrstile po vsej Sloveniji
V Kopru se je okoli 250 protestnikov po dobri uri in pol razšlo s Titovega trga. Mirno je bilo tudi na novomeškem Glavnem trgu, kjer se je zbralo približno 300 ljudi in je počilo nekaj petard. Na Bevkovem trgu v Novi Gorici se je zbralo približno 500 ljudi, kot je bilo slišati, protest ni bil uperjen proti županu Mateju Arčonu ali občinski politiki, ampak proti državi. Okrog 200 protestnikov se je pod geslom Gotow je! kljub burji in mrazu zbralo na osrednjem trgu v Ajdovščini. Val protestov je zajel tudi Trbovlje in Velenje. Povsod podobna slika: kričanje, vzklikanje, tu in tam kakšna petarda. Policija je mirne proteste v glavnem opazovala od daleč. V Ljubljani pa druga pesem: na Kongresnem trgu se je zbrala velika množica protestnikov, po policijski oceni jih je bilo 6000. Med njimi so bili člani Sindikata policistov Slovenije (SPS). »V podporo vsem policistkam in policistom, ki so sinoči delali v Ljubljani, z rdečimi nageljni, ki smo jih delili, stojimo za svojimi besedami, saj podpiramo mirne proteste proti koruptivni oblasti,« so sporočili iz sindikata. Policisti, ki so bili v službi, pa so se soočili »z enim najzahtevnejših protestov v varnostnem pomenu«, so včeraj sporočili z Generalne policijske uprave (GPU).
Stari znanci policije
Sprva mirni protesti so se namreč sprevrgli v nasilne izgrede, v katerih je bilo poškodovanih več protestnikov in 15 policistov. Poškodovanih je bilo tudi več stekel in fasada. Izgredniki, miroljubni protestniki jih imenujejo provokatorji, so bili opremljeni s pirotehničnimi sredstvi, palicami in plinskimi maskami. Policija je pojasnila, da je posredovala zaradi nasilnega obračunavanja in hudih kršitev javnega reda in miru. Bilo je tako napeto, da so na Kongresnem trgu prvič v samostojni Sloveniji uporabili vodni top. Na Kongresni trg so policisti spustili tudi solzivec, izgredniki pa vanje tako s trga kot s Slovenske ceste metali različne predmete. Helikopter je bil v zraku. S Kongresnega trga se je dogajanje premaknilo pred državni zbor, pred magistratom je peščica protestirala proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću.
Ni še konec
Policija je med izgredi v Ljubljani pridržala 33 ljudi, in sicer zaradi kršitev s področja javnega reda in miru, posamezne pa tudi s področja zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Vse so že izpustili, mladoletne pa so po postopku policije predali staršem. Večino pridržanih so v preteklosti že obravnavali za različna kazniva dejanja in prekrške, tudi z elementi nasilja.
Val protestov se bo nadaljeval v prihodnjih dneh
Na spletnih družabnih omrežjih za ponedeljek napovedujejo vnovične demonstracije v Mariboru, kjer bodo znova zahtevali odstop tamkajšnjega župana Franca Kanglerja. Prav tako naj bi se demonstranti v ponedeljek ponovno zbrali v Ljubljani pred mestno hišo. Shode za ta dan napovedujejo tudi v Celju, na Ptuju in Ravnah na Koroškem. Na facebooku napovedujejo slovensko vsesplošno vstajo naroda proti oblasti. Zgodila naj bi se 21. decembra.
Župan na 10.000 Slovencev
Po podatkih Geodetske uprave RS je bilo 1. oktobra 2012 evidentiranih 211 občin, kar pomeni, da je v Sloveniji prav toliko županov oziroma eden na 10.000 Slovencev. Po površini je največja občina Kočevje (555 km2), najmanjša pa občina Odranci (7 km2). Po številu naselij je prva občina Krško (158 naselij). Po le eno naselje imajo občine Kobilje, Odranci in Trzin.
