Nedavno mi je eden od naših nekdanjih gospodarskih ministrov med klepetom o reševanju slovenske gospodarske krize in medias res omenil ameriško energetsko družbo Enron. Čemu? Tudi jaz sem bil nekoliko presenečen, priznam. Spomniti me je hotel, mi je pojasnil, da so tisti, ki so bili še najbolj odgovorni za svojčas razvpiti finančni škandal, na bistvene značilnosti katerega smo že po nekaj letih skoraj vsi pozabili, najeli poklicne prepričevalce, ki jim je s piarovskimi taktikami in metodami pritiska najprej uspelo zamegliti dejansko stanje in premakniti zorni kot (preusmeriti pozornost). Potem pa so kriminalce, ki bi v vsaki kolikor toliko pravni državi morali po hitrem postopku v zapor, javnosti(m) prikazovali le še kot žrtve pravosodja in pomanjkljive zakonodaje. Žalostno, toda resnično. Na eni strani imamo (tudi v Sloveniji!) vedno znova skrajno naivne volivce, med katerimi je, če smo si to pripravljeni priznati ali ne, kar precej nevednih in ne(raz)umnih, na drugi pa prekaljene iluzioniste, ki so sicer brez slabe vesti oziroma morale, vendar so naročnikom svojih storitev v prid kadar koli pripravljeni zlorabljati politični marketing.
Drži, čeprav bi si pravna država nujno morala odgovoriti na vprašanje, kdo v vladi je bil najbolj odgovoren za protiustavno uzakonitev davka na nepremičnine, si večina slovenskih analitikov pred tem zatiska oči in nosove. Ker se je veliko laže ukvarjati s spuščanjem megle: s »skrbjo koalicije za solidarnost« (nepremišljenim dvigovanjem najnižjih osnov za plačevanje socialnih prispevkov), z že spet »čimprejšnjim sklicevanjem kongresa Pozitivne Slovenije« in s tem povezanim abotnim ugibanjem, ali bo mag. Alenka Bratušek končno in »kljub morebitnemu nagajanju Zorana Jankovića« izvoljena za predsednico te stranke, ter, ne nazadnje, s pravljicami o »koristnosti« velikih državnih projektov, ki naj bi spodbudili gospodarsko rast. Če vas kateri od slovenskih politikov pri naštetem fascinira, ker se vam zdi, da se iskreno in pogumno zavzema za nekaj dobrega, se vprašajte, ali bi enako govoril, četudi bi njegova stranka zaradi tega tvegala, da bo na majskih evropskih volitvah dobila nekaj manj glasov.
