Začetek novega tisočletja v Sloveniji si bomo lahko nekoč razlagali tudi s spominom na gradnjo novih športnih objektov po vsej državi. »Ah, to je bilo obdobje, ko smo gradili nove športne dvorane in stadione, klubi pa so nazadovali, ugašali, propadali,« bo pogosta, če ne najpogostejša pripomba. No, v zatonu se niso znašli samo nekateri športni kolektivi, temveč tudi podjetja, ki so gradila te objekte. Kaj hočemo, duh časa.
Na Jesenicah je šel rakom žvižgat legendarni hokejski klub, medtem pa v Zgornjesavski dolini vneto prenavljajo dvorano Podmežakla za potrebe – kako ironično – evropskega prvenstva v košarki. No, privrženci hokeja v železarskem mestu računajo, da se bo tudi s članskim moštvom povsem na noge postavilo novo Hokejsko društvo Jesenice mladi, ki ga vodi nekdanji reprezentant in jeseniški podžupan Miha Rebolj. To pomeni, da bo hitro sestavilo konkurenčno ekipo za nove lovorike, sicer se bodo na tribunah nove dvorane nastanili duhovi. Za obisk duhov pa ni nujno, da klub bankrotira. Dovolj je že, da ni več vrhunski v športnem niti v organizacijskem pogledu. To nazorno kaže dogajanje z nekdaj paradnim konjem slovenske košarke Union Olimpijo, ki se v zadnjem obdobju nadvse učinkovito sramoti na parketu, še tisti preostali ugled pa zapravlja tudi na poslovni sceni. Tako skromna Olimpija v ogromni dvorani Stožice ne zanima nikogar, razen nekaj deset košarkarskih fanatikov, njihovega podmladka ter igralčevih bližnjih.
Mar novogradnje in prenove športnih aren res kličejo nesrečo? Rokometni klub Cimos Koper, ki se je v zadnjih letih zavihtel med vsega spoštovanja vredne evropske klube, prekinil pa je tudi prevlado Celja Pivovarne Laško in Gorenja v domači ligi, se je znašel pred bankrotom, ko bodo koprsko dvorano Bonifika malce razširili, dodatno opremili in olišpali, prav tako za septembrski evrobasket. Zna se zgoditi, da zaradi zadolženosti podjetja Cimos na Obali v kratkem ne bodo več spremljali niti prvoligaškega rokometa, kaj šele evropskih spektaklov.
