RAVNE NA KOROŠKEM – Na OŠ Juričevega Drejčka na Ravnah na Koroškem smo se na sončni pomladni dan srečali z dvema učencema devetega razreda Niko Fajmut in Amirjem Tahićem. Temnolasi 14-letnik z navihanim nasmehom in 15-letnica z zasanjanimi očmi sta zmagovalca računalniškega tekmovanja Z računalniki skozi okna. Med vsemi tekmovalci sta osvojila največ točk in si z zmago priborila laskavi naziv državnih prvakov!
»Naša šola je šola z nižjim izobrazbenim standardom. Otroci se k nam vpisujejo na osnovi odločbe komisije, ki deluje pod okriljem ministrstva za šolstvo. K nam jih pošljejo, kadar gre otroku težje v šoli oziroma če v vrtcu ali šoli opazijo pri njem odstopanja,« razlaga ravnateljica Suzana Vodnjov. »Če gre otrok iz težjega programa v lažji in se starši s tem strinjajo, je za otroka to okej. Problem je, da starši v času pogovorov tega nočejo,« pravi. Otroci zato pogosto pridejo na njihovo šolo šele v višjih razredih, potem ko jim neuspehi na prejšnjih šolah že načnejo samozavest. »Mnogi so psihično, socialno in vzgojno že popolnoma uničeni,« opozarja.
»Sprva se nisem mogla sprijazniti s prepisom,« priznava Amirjeva mama Fatima Tahić. »Ko sem ga na prejšnji šoli znova dala v prvi razred, sem si mislila: premlad je, otročji je še. Šele ko sva videla, da res ne gre več, da sem jaz psihično uničena, da je pob uničen, sva se odločila, da ga bova vpisala sem,« se spominja. Sina je prepisala na Drejčka v četrtem razredu. Zdaj ji je žal, da tako pozno: »Že prej bi ga morali spraviti sem. Zdaj smo vsi zadovoljni. Zadovoljni smo, res. Nismo več pod takšnim pritiskom. To je težko pojasniti,« ganjeno pove.
Prilagojeno za – revne?!
»Če bi imela še enega otroka, bi ga brez odlašanja vpisala sem,« pravi Nikina mama Danijela David, ki za mežiško šolo, kamor je prej hodila njena hčerka, nima lepe besede. »Povej, da so te brez vzroka dali ven. Da so te zaničevali,« spodbuja hčerko, ki sramežljivo pogleda v tla. »Nika je zelo sposobna, ampak oni tega očitno niso videli. Na tisti šoli ni bila nič vredna! Tu pa dosega takšne rezultate,« je ponosna Danijela, ki je hčerko prepisala na Drejčka v petem razredu. Prepričana je, da njenega slabšega uspeha na prejšnji šoli ni zakrivilo morebitno (ne)znanje. »Na mežiški šoli ločujejo bogate in revne. Bogati so nekaj vredni, revni pa... Točno se vidi,« pravi.
Nogometni prvaki
Zaradi predsodkov v zvezi s šolami s prilagojenim programom se na Drejčku še posebno trudijo, da bi učence in njihovo delo čim bolj približali družbi. »Tudi otroci s posebnimi potrebami imajo potenciale, in te potenciale je treba usmerjati,« meni Vodnjovova. Njihovi šolarji sodelujejo in žanjejo uspehe na najrazličnejših šolskih tekmovanjih, nastopajo s pevskim zborom (v njem pojeta tudi Nika in Amir), se udejstvujejo v športnih aktivnostih. Lani so postali državni prvaki OŠPP v malem nogometu (v ekipi je igral tudi Amir) in prvi otroci s posebnimi potrebami, ki so prejeli posebno županovo nagrado. Eno od področij, na katerih so izjemno uspešni, je računalništvo.
Nedavno zmagoslavje
»Računalništvo je na naši šoli že vsa leta izbirni predmet. To je postalo na osnovi želja učencev pa tudi njihovih staršev. Zavedamo se, da greš danes, če si računalniško nepismen, težko naprej,« pojasnjuje ravnateljica. Šest ali sedem let intenzivnega dela na računalnikih se očitno obrestuje – velik del ene od sten v računalniški učilnici je prekrit s priznanji, ki so jih dosegali učenci na računalniških tekmovanjih. Med njimi sta priznanji Niki in Amirju s 15. državnega računalniškega tekmovanja za osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom Z računalniki skozi okna, ki sta ga organizirali OŠ Jela Janežiča in Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Nika je prekosila konkurenco v kategoriji picassa in power pointa, programu za urejanje fotografij in programu za predstavitve seminarjev, projektov in drugega na diapozitivih, Amir je dosegel največ točk med tekmovalci po zaslugi obvladovanja programa za pisanje in urejanje dokumentov word.
Program je enak
»Računalništvo na naši šoli se tako rekoč ne razlikuje od računalništva na drugih osnovnih šolah,« pojasnjuje mentorica Ana Erjavec. »Delamo uporabne stvari v wordu po mojih navodilih, znati morajo oblikovati fotografije v picassi in narediti predstavitev v power pointu. Ravno programiranja se vendarle ne lotevamo,« nadaljuje. Letošnje tekmovanje, na katerem sta zmagala Nika in Amir, je bilo, pravi, precej težko. »Ampak če učenci šest let delajo, se to pozna pri rezultatih,« meni. »V četrtem in petem razredu je računalništvo obvezni del pouka, pozneje, v osmem in devetem razredu, pa je izbirni predmet,« razloži Erjavčeva. Čeprav obiskovanje računalništva v višjih razredih ni obvezno, se zanj odloči kar večina učencev. Najbolj pridni, med njimi Amir in Nika, ga obiskujejo dvakrat na teden.
Da imajo otroci na šoli na voljo primerne računalnike – te je, pojasni ravnateljica, če želiš ostati v toku, nujno menjati na vsakih pet ali šest let –, se lahko zahvalijo predvsem lastni pridnosti. Učenci na Drejčku že leta služijo denar z izdelovanjem novoletnih vizitk, ki jih nato prodajo podjetjem in posameznikom. Na leto jih izdelajo okoli 5000, ves izkupiček od prodaje pa je namenjen njim. Na ta način, delno pa tudi s pomočjo donatorjev, so si v šoli uredili posebno sobo za sproščanje, kamor se lahko zatečejo, kadar so žalostni ali utrujeni. Vizitke sta vsa ta leta izdelovala tudi Nika in Amir. Zadnji s še posebnim veseljem, saj, kot nam zaupa, zelo rad riše. »Pa tudi dobro mu gre od rok,« ga pohvali ravnateljica. V majhnih razredih s približno sedmimi učenci, kakršne imajo na šoli, učitelji dobro poznajo učence in z njimi vzpostavijo bolj pristen odnos kot drugod. »Devet let gre tako hitro. Kar žalostni smo, ko gredo,« pravi Vodnjovova.
Od Drejčka se letos poslavljata tudi Nika in Amir. »Otroci, ki končajo nižji izobrazbeni standard, imajo zelo malo možnosti izbire srednjih šol. Lahko gredo samo na poklicne, v dvoletni program, nato pa, če so tam uspešni, v triletnega. Služb za njih potem ni,« potarna ravnateljica. Nika in Amir o morebitnih preprekah, ki bi ju lahko čakale na poti, ne razmišljata. Trenutno se veselita prehoda v srednjo šolo.