LJUBLJANA – Lahko se, kajpak, povsem upravičeno vprašamo dvoje: ali se poslanke in poslanci državnega zbora, odkar je slednjega predsednik republike Borut Pahor razpustil, res vedejo tako dostojanstveno in častitljivo, kot bi se morali vesti predstavniki slehernega razpuščenega parlamenta v predvolilnem obdobju oziroma v času predvolilne kampanje, in drugič, ali predstavniki vlade v odstopu, ki imajo pravico opravljati samo še tako imenovane nujne posle, res ne zlorabljajo svojih javnih nastopov s početjem, ki ni ne nujno ne potrebno.
Zamenjavi za Tomčevo in Bogoviča
Kakor koli že, predvidoma do konca tega tedna, najverjetneje kar v petek, naj bi se poslanke in poslanci sešli, saj ni res, pa je, na še eni izredni seji državnega zbora. Že spet? Ja. Kaže, da bodo obravnavali predvsem tri hudo »nujne« predloge: predloga novele zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter zakona o izvršbi in zavarovanju. Kaj pa je tretji tako zelo pomembni predlog? Razpuščeni državni zbor naj bi potrdil tudi mandata novima nadomestnima poslancema, ki bosta po novem (le do izvolitve državnega zbora v novi sestavi) zasedala poslanski klopi, v katerih sta doslej sedela Romana Tomc (SDS) in Franc Bogovič (SLS). Tomčeva in Bogovič sta, kot je znano, namreč med tistimi, ki so bili na zadnjih evropskih volitvah izvoljeni v Evropski parlament. Ali naša država v tem hip res tako nujno potrebuje dva začasna, nadomestna poslanca? Seveda ne.
Največja opozicijska stranka, Janšev SDS, bi sicer bila zadovoljnejša, če bi državni zbor pred predčasnimi volitvami, ki bodo 13. julija, utegnil odločati o njenem predlogu novele zakona o kazenskem postopku. Poslanci SDS so se v predlogu te novele izrecno zavzeli za to, da bi z drugačnim kazenskim postopkom laže zagotovili uveljavitev načel pravne varnosti, pravne države, pravice do sojenja v razumnem roku, pravice do enakega varstva, pravice do učinkovitega sodnega varstva ter tudi do poštenega sojenja. Za kaj pa se zavzemajo? Predlagajo, da bi preprosto uzakonili, da bi bilo po novem treba v kazenskih zadevah na prvi stopnji odločiti (razsoditi) najpozneje v šestih mesecih po pravnomočnosti obtožnice, poleg tega pa naj bi tudi sodišče na drugi stopnji moralo odločiti najpozneje v treh mesecih po predložitvi pritožbe oziroma odgovora nanjo skupaj z vsemi spisi, povezanimi s prvostopenjsko sodbo.
Vlada je bila hitrejša
Kako pa naj bi po novem (če bi državni zbor potrdil novelo zakona o kazenskem postopku, ki jo predlaga SDS) odločalo vrhovno sodišče, denimo, o zahtevi za varstvo zakonitosti, kot je tista, ki jo je v zadevi Patria predlagal Franci Matoz, odvetnik obsojenega predsednika SDS Janeza Janše? Zanimivo vprašanje. Kaj pa odgovor? Vrhovno sodišče naj bi odločitev o takšni zahtevi sprejelo najpozneje v treh mesecih po njeni vložitvi. Poleg tega pa bi moralo, če bi šlo za zahtevo za varstvo zakonitosti in če bi njen vlagatelj zatrjeval, da so mu bile s sodbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, najpozneje v 48 urah odločiti tudi še o morebitnem začasnem zadržanju izvršitve pravnomočne sodbe (o začasnem zadržanju prestajanja zaporne kazni).
No, nič ne kaže, da bi bil predsednik državnega zbora Janko Veber pripravljen dopustiti, da bi razpuščeni parlament že v petek odločal o opozicijski noveli zakona o kazenskem postopku. Zakaj ne? Ker je novelo zakona o kazenskem postopku, tik preden je SDS predlagal svojo, predlagala že vlada mag. Alenke Bratušek v odstopu. Parlamentarne uzance so pač jasne, poslovnik državnega zbora prav tako: dokler državni zbor ne obravnava oziroma ne konča odločanja o tistem predlogu spremembe nekega zakona, ki je bil prvi vložen v parlamentarno proceduro, ne more niti ne sme začeti odločati o predlogu spremembe istega zakona, ki je bil vložen šele kot drugi. Veber je opozoril, da bi morali poslanci – opozicijski? – najprej zahtevati, naj državni zbor na izredni seji odloča o vladni noveli zakona o kazenskem postopku, o tisti, ki ga je vložila vlada, šele v nadaljevanju pa morda tudi že o noveli, ki jo predlaga SDS. Mislite, da je SDS res pripravljen zahtevati, da bi na izredni seji najprej odločali o noveli, ki jo predlaga vlada? Ugibajmo: skoraj gotovo bo prej znan uradni dokončni rezultat julijskih predčasnih parlamentarnih volitev.
Dve, vendar le za volilno kampanjo
Potem ko je že vlada v odstopu v parlamentarno proceduro 20. junija vložila svoj predlog novele zakona o kazenskem postopku, je opozicijski SDS (le šest dni pozneje) vložil še svojega, drugačen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku. V SDS so sicer prepričani, da bi imel sprejem njihove novele toliko zaželenih in koristnih posledic, da so zato predlagali, da bi jo sprejeli še pred volitvami in na izrednem parlamentarnem zasedanju. Za zdaj pa vse kaže, da bo zagovornikom ene oziroma druge novele uspelo do volitev svoje argumente predstaviti zgolj v predvolilni kampanji. Za zdaj vse kaže, da bodo zagovorniki vladne oziroma opozicijske novele svoje argumente lahko predstavili le, točno, v predvolilni polemiki.
