LJUBLJANA – Varuh človekovih pravic je do ponedeljka prejel 21 pobud za ukrepanje zaradi izjav znane umetnice in publicistke Svetlane Makarovič v intervjuju, ki je bil na portalu siol. net objavljen 6. januarja. Vsaj osem pobud je prejela tudi policija, poroča današnji Dnevnik.
Med izjavami Makarovičeve kritiki kot najbolj sporno navajajo: »So stvari, ki jih je treba sovražiti. Po mojem mnenju je katoliška cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost.«
Prizadeta tudi varuhinja človekovih pravic
Sama varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je za Dnevnik pojasnila, da jo je izjava globoko prizadela. »Zame kot osebo in kot varuhinjo človekovih pravic je nesprejemljivo, da je umetnica svoj talent uporabila na tako grob način, ki prizadeva in rani ljudi,« je dejala Čebašek Travnikova, ki ovadbe pristojnim organom ni poslala, saj so to storili že prizadeti posamezniki sami.
Ovadbe ni poslala niti informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Pojasnila je, da je ovadbo zaradi suma sovražnega govora vložila le dvakrat, obakrat je za sum kaznivega dejanja izvedela pri preverjanju sumov zlorabe osebnih podatkov. V primeru Makarovičeve pa ne gre za sum zlorabe osebnih podatkov in tega intervjuja ne proučuje, vseeno pa ga obsoja.
Gulič ni obsojal, so pa evropski poslanci
Direktor vladnega urada za verske skupnosti Aleš Gulič pa po navedbah Dnevnika poudarja, da prag sovražnega govora, ki je precej ohlapna kategorija, sam postavlja visoko. Če nekdo reče treba je sovražiti, to po njegovem še ne pomeni poziva k linču. Gulič je dodal: »Ni lepo, kar je pesnica dejala, ampak v resnici se je le hudovala in jezila zaradi dejanj, ki so res sporna, in zaradi prikrivanja teh dejanj. Iz njenih izjav sem razbral predvsem njen osebni odnos do katoliške cerkve kot inštitucije.« Gulič še poudarja, da je treba poleg odgovornosti intervjuvanke izpostaviti tudi odgovornost medija, ki je intervju objavil.«
Sicer pa so v ponedeljek intervju z Makarovičevo obsodili tudi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu, ki pripadajo skupini evropskih ljudskih strank (ELS/EPP).
