»Mi smo povedali, da fiskalnega pravila ne podpiramo, tako je bilo naše stališče tudi ob začetku postopkov,« je pred začetkom sestanka dejal predsednik Pozitivne Slovenije (PS) Zoran Janković. Kot je poudaril, Slovenija potrebuje razvojno politiko, zato bi morali fiskalni pakt, ki je podlaga za vnos fiskalnega pravila v ustavo, spremljati ukrepi za gospodarski razvoj.
V zvezi s spremembami referendumske zakonodaje je Janković ponovil, da so v PS za to, da se referendum razpiše samo na zahtevo najmanj 40.000 državljanov. Poleg tega si želijo tudi določitve kvoruma oz. zahteve določene volilne udeležbe, potrebne za to, da bo mogoče referendumski izid šteti za veljaven.
Žerjav: Mislim, da smo prišli tako daleč, da ni več 'heca'
Predsednik SD Borut Pahor, ki je dal pobudo za sestanek o spremembah referendumske zakonodaje, je poudaril, da ni nujno, da se bodo zbrani na današnjem srečanju strinjali s koristnostjo omejitve referendumov. »Če se s tem ne bo strinjal prvak SDS in predsednik vlade, če v tem trenutku torej ne bo razumevanja za to, omejitve še dolgo ne bo,« je menil.
Predsednik državnega zbora in Državljanske liste Gregor Virant verjame, da se izplača pogovarjati o spremembah referendumskih pravil. Podobno kot v PS se tudi v Virantovi stranki zavzemajo za omejitev razpisa referenduma na zahtevo 40.000 volivcev in za določitev kvoruma oz. odstotka volivcev, ki se morajo udeležiti referenduma, da bo njegov izid veljaven.
»Vse politične stranke razen ene so pred volitvami obljubljale, da bodo nekaj storile na temo referenduma. To je tema, ki je v zadnjem času pokazala, da smo imeli inflacijo referendumov in smo celo govorili o referendumaniji. Zdaj, ko bi bilo treba ta korak storiti, da normaliziramo ta demokratični postopek, pa ni prave politične volje,« je pred začetkom sestanka dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo ter prvak SLS Radovan Žerjav.
Sam se zavzema tako za vnos fiskalnega pravila v ustavo kot za spremembe referendumske zakonodaje, tako da bo lahko katera koli vlada normalno sprejemala odločitve in reševala državo. »Mislim, da smo prišli tako daleč, da ni več 'heca' in se tudi iz političnih razlogov ne moremo več 'zafrkavati',« je izpostavil.
Dvotretjinska večina
Ustavna komisija državnega zbora je prejšnji teden z dvotretjinsko večino podprla predlog ustavnega zakona za vnos fiskalnega pravila v ustavo, pri čemer sta potrebna glasova zagotovila člana iz vrst SD, predsednik stranke Pahor in vodja poslanske skupine Janko Veber.
Kljub temu je ustavna večina, ko gre za glasovanje na seji državnega zbora, negotova. Ob predpostavki, da ne bo podpore PS, katere najvidnejši predstavniki so se nedavno izrekli proti fiskalnemu pravilu, člani ustavne komisije iz stranke pa so glasovali proti, se postavlja predvsem vprašanje ravnanja poslancev SD. Ti so sicer precej neenotni.
Očitno se rešitev za nastalo zagato, ko se je postopek spremembe ustave ustavil tik pred zadnjo stopnico, išče v sočasnih spremembah referendumske zakonodaje. Tako v SD kot v PS so nedavno jasno poudarili, da vnos fiskalnega pravila v ustavo ne bi smel predstavljati obvoda za morebitno omejevanje referenduma, v obeh strankah pa si želijo sprememb področne zakonodaje.
Gre za vprašanje določitve praga volilne udeležbe za veljavnost referenduma, omejitev pravice do predlaganja referenduma le na državljane in omejitev referenduma po vsebini. Ta med drugim ne bi bil mogoč za fiskalne zakone.
