NA KOŽO

Predsednik KPK 
ni in ne bo heker

Objavljeno 08. maj 2015 00.20 | Posodobljeno 08. maj 2015 00.21 | Piše: Jadran Vatovec

Še sreča, da informacijska pooblaščenka ni naročila, naj ugasnejo supervizor.

Pred dnevi je supervizor, aplikacija, ki nam na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) omogoča vpogled v transakcije (v tok denarja) med javnimi ustanovami, družbami v lasti države in občinami na eni strani ter zasebniki, espeji in deooji na drugi, kar na lepem nehala delovati. Tisti, ki so to opazili, so se začeli spraševati, kaj se dogaja. Čez čas je uprava za javna plačila, ki deluje v okviru finančnega ministrstva, znova (kot da se vmes nič ne bi zgodilo) začela pošiljati podatke in omogočila vnovično nemoteno uporabo aplikacije. Pravosodni minister, nekdanji predsednik KPK Goran Klemenčič je v vmesnem času celo že poklical ministra za finance Dušana Mramorja, zdajšnji predsednik KPK Boris Štefanec pa je zagotavljal, da je šlo le za tehnično težavico, češ, tako je pač z računalniškimi programi, ko so medsebojno povezani. Ne, Štefanec nikoli ni bil... heker.

Uprava za javna plačila je povedala še nekaj drugega: podatke naj bi začasno nehala pošiljati v supervizor zato, ker je informacijska pooblaščenka začela voditi postopek, v katerem preverja utemeljenost neke prijave. Zato, ker je nekdo opozoril na sum nepravilnosti v zvezi z objavo podatkov o plačilnih transakcijah na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb. Drži, temu bi mogoče celo še verjeli. Če se ne bi oglasila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ter jasno in glasno poudarila, da vsaj ona zagotovo ni nikomur naročila, naj ustavi supervizor.

Da gre nekaterim v tej naši čudežni deželi supervizor na živce, je najbrž jasno. Zakaj, tudi. Da bi bili ti še najbolj veseli, če ga sploh ne bi bilo, smo se lahko prepričali, ko je izbruhnila afera glede visokih dodatnih zaslužkov naše akademske elite in je odstopila prva Cerarjeva ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar, ki je z dodatnim delom v minulih letih zaslužila kar 636.000 evrov. Četudi je bodoča ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič kot univerzitetna profesorica v zadnjih letih z dodatnim delom menda zaslužila le malo več kot 175.000 evrov, najbrž ne bomo presenečeni, če bodo naši ljubi oblastniki v kratkem supervizorju (Štefanecu) nekoliko pristrigli krila, a ne?

Deli s prijatelji