LJUBLJANA – Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je padla na izpitu. Vrhovno sodišče RS je zavrglo pritožbo KPK na odločitev upravnega sodišča zaradi upravnega spora, ki ga je sprožil zastopnik Alenke Bratušek Aleksander Čeferin zaradi domnevnega posega v temeljne človekove pravice in svoboščine njegove stranke. KPK zastopa njen predsednik Boris Štefanec, vendar ta za vložitev pritožbe sploh nima pravice.
Gre za vsem dobro znano preiskavo, ki jo je KPK sprožila zaradi postopka izbire kandidatov za evropskega komisarja. Predvsem se jim je zdelo sporno dejstvo, da je Bratuškova odločala o svoji kandidaturi, s čimer je po njihovem mnenju ravnala v nasprotju interesov. »Ni sporno dejstvo, da je predsednica vlade predlagala samo sebe za kandidatko, sporno je to, da je o tem tudi odločala,« so ob objavi ugotovitev v začetku oktobra navedli na KPK in ugotovitve takrat tudi objavili na svoji spletni strani. A Čeferin je zaradi posega v temeljne človekove pravice, kar naj bi javna objava ugotovitev KPK bila, sprožil upravni spor in upravno sodišče je KPK le dan po objavi ugotovitev naložilo, da jih mora umakniti, saj da je objava neupravičena. Čeferin sicer s tožbo pred upravnim sodiščem izpodbija tudi celotno poročilo KPK o ugotovljenih kršitvah pri imenovanju Bratuškove kot kandidatke za evropsko komisarko. Na KPK so začasno odredbo sodišča upoštevali, a so se nanjo tudi pritožili na vrhovno sodišče, ki pa je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
Dokazil ni predložil
KPK je v pritožbi zastopal njen predsednik, sicer diplomant ljubljanske pravne fakultete, Boris Štefanec, a kot kaže, pri tem ni bil najbolj vesten in je že upravnemu sodišču pozabil predložiti dokazila, da ima opravljen pravniški državni izpit, prav tako tega ni navedel niti v pritožbi. Kdor koli pritožb pač ne more vlagati. Na KPK trdijo, da ima Štefanec opravljen pravosodni izpit, po podatkih, ki so nam jih posredovali, ga je opravil že davnega leta 1981. Da ima opravljen omenjeni izpit, trdi tudi sam, saj bi brez njega težko 22 let vodil odvetniško pisarno. Prav tako ne bi mogel nositi sodniške toge. Po podatkih, navedenih v njegovem življenjepisu, je bil sodnik na murskosoboškem sodišču med letoma 1990 in 1992. Gre torej le za Štefanečevo šlamparijo? Pravnik njegovega kova bi moral vedeti, da pritožba na sklep sodišča ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki te pravice nima. Ker Štefanec dokazil o opravljenem pravosodnem izpitu ni predložil, je vrhovno sodišče odločilo, da pritožbe ne more vložiti. In zakaj sodišče Štefaneca oz. KPK ni opozorilo, da je vloga nepopolna? Ker je v zakonu o pravdnem postopku jasno navedeno, da se v takšnem postopku (s pritožbo) nepopolne vloge ne vračajo v dopolnitev. To določbo bi Štefanec kot odvetnik in nekdanji sodnik pač moral poznati.
Gre le še za enega v vrsti Štefanečevih zdrsov, s katerimi se je njegovo predsedovanje KPK tudi začelo. Spomnimo, ob imenovanju na čelo preiskovalne komisije so mu očitali, da ni izpolnjeval meril strokovne uveljavljenosti, strokovnih referenc ni imel (ali jih je zgolj pozabil »predložiti«?), svoje delovne izkušnje je opisal v enem stavku, njegov življenjepis pa je imel kar nekaj lukenj. Kljub temu petčlanske komisije takrat vse to ni motilo. Morda bo koga začelo motiti zdaj, ko je KPK, ki v javnosti že nekaj časa izgublja ugled, dobila novo črno piko. Čeprav je Štefanec v predstavitvi vizije dela KPK navedel, da je temelj delovanja komisije brezpogojno spoštovanje ustave in zakonov, je Vrhovno sodišče RS prav zaradi Štefanečevega nepoznavanja zakona pritožbo KPK zavrglo.