Predelovalec motorjev

Število motociklov, ki jih je v sedmih letih predelal, se je povzpelo na enajst. Zdaj ima v domači garaži, kjer predeluje motorje, BMW, od katerega sta ostala le še motor in okvir. Najprej je ideja, potem stroj razdre na prafaktorje: od blatnikov, bencinskega rezervoarja, sedeža, izpušnega sistema, oklepov do luči, smernikov … vse gre na kose.

»Okvir motocikla se skrajša, vendar ne tako, da bi se poseglo v njegovo nosilnost oziroma vzvojno trdnost,« razloži Andraž Kopitar. Mož, ki nima izobrazbe mehanika, ampak je šolani elektrikar in diplomirani organizator dela, zagovarja stališče, da morajo predelani motocikli ostati tehnično brezhibni. Oziroma – če je to le mogoče – se s predelavo celo izboljša njegove vozne lastnosti.

Predelani motocikel je vedno lažji od originala, sedež je veliko krajši in asketsko oblazinjen, rezervoar manjši, izpušni sistem pa neredko izpeljan po čisto samosvoji zamisli.

Podobno velja za luči in druge malenkosti, kot so npr. smerniki. »Vse je odvisno od želje posameznika,« ponovi Andraž in dodaja, da so stari motocikli odlični, ker niso neka huda znanost: »Čar vseh starodobnih motociklov je, da natanko veš, kaj moraš narediti, da bo vžgal, in ko začne kašljati, po navadi natanko veš, kaj je narobe. Nov motocikel nima duše, vedno vžge v prvo, se varno ustavi in te sili v neke hitre manevre, v hitro vožnjo. S starodobniki, pa naj bodo klasiki ali predelanci, se v vožnji uživa, ne dirka.«

Luč iz vezane plošče

Custom oziroma predelani motocikli imajo lahko tri osnovne različice oziroma izpeljanke: cafe racer, scrambler in bobber. »Prvi, cafe racer, izhaja iz angleške tradicije. Tam so v 60. letih predelovali motocikle zato, da bi presegli 100 milj oziroma 160 kilometrov na uro. Z motociklov so odstranili vse, kar se je dalo, tako da so bili čim lažji, in seveda navili, kar se je naviti dalo,« razloži Andraž Kopitar. Scrambler motocikli pa so višji in se na njih sedi pokončno, so pa podobno kot cafe racerji okleščeni in imajo za osnovo enduro motocikle. Bobber pa je predelava čoper motocikla.

Da so custom motorji v resnici pravi izziv tako za tiste, ki jih predelujejo, kot za lastnika, ki lahko uresniči še tako nore ideje, kažeta oba predelanca, ki ju ima Andraž Kopitar doma. Prvi je kawasaki KLR 650, letnik 1987. Pred štirimi leti ga je kupil v Krškem, in to v zelo slabem stanju. Takoj ga je predelal, saj je že pred 15 leti vedel, da bodo motorji, ki jih bo vozil, custom. Na kawasakiju je najbolj opazna luč iz lesene zavite vezane plošče z dvema kvadratnima lučema v LED-tehniki. Ker take rešitve vsem, predvsem pa policistom, padejo v oči, Andraž razmišlja, da bi jo spremenil nazaj v prvotno stanje, z okroglo Hondino lučjo. To pa ni nič posebnega, saj motor iz leta v leto spreminja po svojih željah. »Tudi to je čar predelave,« pove Andraž.

Med predelavo je za motocikel, ki ga je kupil za 400 evrov, zapravil kakšnih 4000 evrov. Za dele. »Toliko denarja mi za tak motocikel zagotovo ne bi dal nihče,« pravi Andraž, ki svojega kawasakija tako ali tako ne bi mogel prodati, ker je zanj nekaj posebnega. Je pa mogoče custom motocikel narediti že s kakšnimi 2000 evri, čeprav je treba za kakovostnejše dele odšteti nekaj več denarja in se številka takoj povzpne do in nad že omenjenih 4000 evrov.

Džentelmeni na motociklih

Še starejši Andražev motor pa je cafe racer, ki je nastal iz honde CM 400. »Imam ga šest let in je bil lepo ohranjen,« razloži Andraž Kopitar zgodovino motorja, ki podobno kot kawasaki verjetno ne bo šel od hiše. Na njem je ohranil izpušni sistem, a skrajšal zadek, zamenjal kolesa in amortizerje, nanj dal rezervoar s CB 250… in še vedno ni dokončan.

Pravzaprav je pri predelancih lahko problem ravno v tem, da jih lastniki vseskozi dodelujejo. »Za Slovenijo je tako ali tako značilno, da sami predelujemo motocikle, in je tistih, ki bi nekomu drugemu dali svojo mašino v predelavo, malo,« razloži sogovornik. Po enajstih motociklih, ki jih je predelal, pa je tudi gotovo, da je najtežje končati delo. Ostanejo še malenkosti, ki vzamejo največ časa: drobni dodatki, ki so poanta predelave, kozmetični popravki itd. … In takrat se predelava, ki se na prvi pogled zdi preprosta, zavleče še za mesec ali dva.

V Sloveniji je verjetno kakšnih 200, morda tudi 250 motociklov, ki so predelani in spadajo pod oznako custom. Tovrstne predelave so postale pri nas popularnejše v zadnjih nekaj letih, saj je tudi k nam pljusknil val iz Evrope in sveta, kjer so se custom predelav spet spomnili pred petimi leti. Po začetkih v 60. letih so v 90. letih skorajda povsem zamrle.

Poleg tega da bo Andraž Kopitar v svoji delavnici še naprej predeloval motocikle, želi povezati custom sceno oziroma ljudi, ki to počnejo. Pa naj bo z dogodkom, ki ga organizira vsak september – gre za džentelmene na motociklih oziroma DGR-vožnjo, ki je namenjena ozaveščanju o raku na prostati –, ali pa z blogom, kjer predstavlja tudi ustvarjanje drugih in ki ga je obiskalo že 2,5 milijona ljudi. »Bistvo custom kulture je drugačnost,« pravi Andraž Kopitar in doda, da se to po navadi opazi tudi v videzu motorista. Vsem pa je skupno, da imajo podobne želje: imeti se lepo, se pogovarjati o motociklih in uživati življenje. In se voziti več, kot v resnici se …