PREDDVOR – Ko so se pretekli teden potapljači iz športno-raziskovalnega društva Destroyer Sub spustili v preddvorsko jezero Črnava, so na dnu zagledali luknjo. Skoznjo očitno odteka voda, kajti invazivna vodna rastlina račja zel, ki je lani dodobra zasedla jezersko dno, je na tem delu zavihana proti njeni notranjosti. »Luknjo, ki je kakih osem ali devet metrov oddaljena od jeza, je prvi opazil potapljač Jaka Stegnar iz našega društva. Velika je približno za tri dlani, takšna širina sega v globino kakih 60 ali 70 centimetrov, nato se razširi,« nam je povedal potapljač Aljoša Zalaznik iz društva Destroyer Sub. Kaj kmalu so nevsakdanje podvodne fotografije luknje, skozi katero odteka osrednja preddvorska turistična znamenitost, potovale do občinskih in državnih naslovov, zraven pa smo pripeli še vprašanja o tem, kako in kdaj bodo ukrepali.
O nastanku jezera le malo znanega O tem, kdaj točno je nastalo umetno jezero Črnava, uradno ni znanega veliko. V turistično-informacijskem centru Preddvor smo izvedeli, da o nastanku jezera uradnih podatkov skorajda ni, je pa znano, da so potok Bistrica, ki priteče izpod Zaplate, zajezili po drugi svetovni vojni. Zametki turizma so v Preddvoru tleli že dolgo pred tem, saj je veljalo, da veter, ki piha s hribov, pomaga pri zdravljenju pljučnih bolezni. In ker je bilo tedaj bojda splošno razširjeno prepričanje, da pravega turizma ni brez jezera, so se tega potrudili narediti tudi v Preddvoru. Toda pri urejanju jezera, ki je nastalo na produ in peščenjaku, so imeli precej težav, kajti dno je neprestano spuščalo in voda je kljub zajezitvi sproti odtekala. Po mnogih poskusih jim je vendarle uspelo zatesniti jezersko dno. To očitno ne tesni dovolj dobro, saj so se v preteklosti, podobno kot te dni, na jezerskem dnu že pojavile luknje. |
Arso se mora problema resno lotiti
Potem ko je prejel podvodne fotografije, si je gladino jezera že ogledal preddvorski župan Miran Zadnikar: »Verjetno ta luknja za zdaj ne vpliva veliko na nivo vode. Vsekakor pa mora tudi Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) zelo resno pristopiti k temu problemu.« Dodal je, da je treba odgovore o tem, kdaj in kako se bo jezersko dno saniralo, poiskati na republiški agenciji za okolje, kajti ti so še vedno pristojni za jezero, čeprav si občina že vrsto let prizadeva, da bi ga preneseli na občino.
Tem besedam so pritrdili na republiški agenciji za okolje, kjer pravijo, da so v zvezi s prenosom upravljanja na lokalno raven že sproženi postopki. Na Arsu nam je svetovalka za odnose z javnostmi Verica Vogrinčič pojasnila: »Primeri netesnosti brežin (manjši sifon, skozi katerega odteka voda) jezerske sklede, na stiku stare struge in raščenega terena so bili v preteklosti že zabeleženi (leta 1986, leta 2010). V tovrstnih primerih smo z lokalno skupnostjo (Občina Preddvor) že uskladili možnosti in načine ukrepanja – plombe z nepropustnim materialom.«
Jezero je namenjeno turistični dejavnosti
Se torej tudi letos obeta podobno ukrepanje? Na agenciji za okolje jasnega odgovora nismo dobili, bi pa lahko sklepali, da dajejo trenutno prednost drugim projektom, saj je, kot pravijo na Arsu, jezero namenjeno turistični dejavnosti, in »ne zadrževanju poplavnega vala niti ohranjanju ali uravnavanju vodnega režima. Kakršna koli poplavna ogroženost zaradi dogajanja ni povečana. O povečanju poplavne ogroženosti bi govorili lahko le v primeru destabilizacije ali rušitve jezovne zgradbe, kar pa v tem primeru ni aktualno.«
Kot je še pojasnila svetovalka za odnose z javnostmi na Arsu Verica Vogrinčič, redno spremljajo stanje pregrade na jezeru Črnava, zadnji ogled pa so pravili na začetku tedna: »Na pregradi, bokih pregrade in zapornici ni opaženih poškodb, niti prelivanja mimo, skozi ali pod pregrado oziroma zapornico. Niti ni bila zaznana kakršna koli sprememba nivoja gladine jezera oziroma ni bilo zaslediti dodatnega iztekanja iz jezera dolvodno pregrade. Izmerjena je le povečana količina plavja pri zapornicah.« Dodala je, da izvajalec gospodarske javne službe urejanja voda situacijo ažurno spremlja in tudi poroča o dogajanju.
O luknji v jezeru Črnava so bili ta teden obveščeni tudi v Ribiški družini Kranj, kjer so pred leti, ko so po podobnem odtekanju vode spraznili in uredili jezersko skledo, pomagali pri selitvi rib. »Problem pred leti se je pokazal predvsem v sušnem obdobju poleti, ko je bil dotok vode v jezero premajhen, da bi lahko nadomeščal izgube, ki so nastale zaradi uhajanja vode, drugače ga verjetno niti ne bi opazili. Od zadnje sanacije je bila gladina jezera konstantna, bomo pa seveda, kot je v naših nalogah, ki jih imamo po koncesijski pogodbi, še naprej spremljali, ali bo zaradi uhajanja gladina jezera upadala,« je pojasnil Primož Bergant, podpredsednik Ribiške družine Kranj. Spomnil se je tudi spraznitve jezera, ki so se je kranjski ribiči lotili pred skoraj štirimi leti, ko je v Preddvoru že puščalo jezersko dno. Takrat je bilo v jezeru Črnava približno 2,5 tone rib, od tega okoli tona krapov – ti v preddvorsko jezero ne spadajo, zato so jih takrat preselili v druge ribnike: »Druge ribe (potočno postrv, lipana in šarenko) smo začasno naselili v potok nad jezero in jih po končanem posegu z elektroagregatom pregnali nazaj v jezero. V tem je najpomembnejša plemenska jata lipana, ki je namenjena pridobivanju iker in sonaravni vzreji. Smukanje opravimo skupaj z Zavodom za ribištvo vsako pomlad, običajno konec marca.« Pred leti je pri selitvi rib sodelovalo več kot 30 ribičev, ki so opravili 300 delovnih ur, je še pojasnil Bergant. |
