LJUBLJANA – Nekdanja slovenska veleposlanica v BiH Nataša Vodušek, ki je 13. oktobra 2008, le nekaj ur pred obiskom takratnega predsednika države Danila Türka v Sarajevu, vinjena povzročila prometno nesrečo, zaradi česar je bila marca lani pravnomočno obsojena na leto dni zapora, bije novo bitko z državo. Pred delovnim sodiščem v Ljubljani toži nekdanjega delodajalca, ministrstvo za zunanje zadeve, saj je prepričana, da je bila odpoved zaposlitve 21. avgusta lani nezakonita in da je zato od dneva, ko je ostala brez službe, upravičena do plač, ki bi jih dobila na svoj tekoči račun, če je ne bi odpustili. Voduškova, ki je to službo začela s 30. januarjem 2006, je bila po nesreči v Sarajevu 19. decembra 2008 odpoklicana s položaja veleposlanice, nato pa je vse do prihoda v ženski zapor na Igu, 22. julija 2013, delala kot namestnica vodje sektorja za vzhodno Evropo in srednjo Azijo na delovnem mestu v Ljubljani. Po dobrih devetih mesecih so jo iz zapora predčasno odpustili konec aprila letos.
Ves čas postopka na ljubljanskem okrožnem sodišču zaradi prometne nesreče v BiH je, kot je zatrdila na sodišču, nadrejene seznanjala z dejstvi glede kazenskega postopka. O tem, kot je nadaljevala, sta bila obveščena tako generalni sekretar na MZZ Tomaž Kunstelj kot takratni vodja omenjenega sektorja Primož Šeligo. »S Kunstljem sva se večkrat srečala in vsakič sem mu vse povedala, saj to ni bila nobena tabu tema,« pravi Voduškova in dodaja, da vse dokazuje tudi dejstvo, da je prav ministrstvo mesec dni pred dnevom začetka prestajanja kazni na sodišče poslalo mnenje, da se ji to odloži za šest mesecev zaradi priprav na vrh vzhodnega partnerstva 29. novembra lani. »Pod dopis je podpisan Primož Šeligo, ki je bil moj nadrejeni, in o tem je bil nedvomno seznanjen Tomaž Kunstelj,« je prepričana Voduškova.
Ob službo zaradi pritiska medijev?
Odnosi v službi so bili, kot se spominja, zadnjih pet let korektni, njeno delo pa je bilo ves ta čas nadpovprečno ocenjeno. »Mislim, da gre v primeru odpovedi zaposlitve in prenehanju delovnega razmerja pri MZZ za politično odločitev,« je prepričana 47-letna nekdanja veleposlanica in dodaja, da je k temu pripomogel velik pritisk javnosti in medijev. »In sicer v tem smislu, da so na MZZ tako rekoč vsak dan prihajala različna elektronska sporočila oziroma zahteve po pojasnilih, 'kdaj se me bo vrglo iz službe in podobno',« pravi in se spominja, da so jo kolegi opozorili na radijsko oddajo ene izmed komercialnih postaj, ko je tamkajšnji voditelj klical v kabinet ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca in zbijal šale, češ »da ptički čivkajo, da sem obsojena« in da je že skrajni čas, da se jo odpusti.
Opozorila je, da med prestajanjem kazni ni opravljala nobenega dela, kar pa je zmotilo državno pravobranilko Jasmino Trivić, saj je imela podatek, da je bila avgusta lani zaposlena na TOP TV Media, ki jo vodi njen sin. Pojasnila je, da si je med prestajanjem kazni želela delati še naprej na MZZ, kar ji je odobril tudi Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, a ministrstvo na to nikoli ni odgovorilo. Na zavodu so ji rekli, naj si najde drugega delodajalca, a ko je prišlo v medije, da je vložila novo prošnjo, je bila ta zavrnjena. »Vsak dan sem bila v zaporu. Niti en dan nisem delala na TOP TV, nisem dobila nobenega dohodka,« je zatrdila. Hkrati je potrdila, da je bila njena zahteva za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču pred približno tremi meseci zanjo rešena negativno.
Glede izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je državno pravobralnilstvo prepričano, da so delovali v skladu z zakonom, saj ta delodajalcu omogoča izredno odpoved delovnega razmerja, če je delavec zaradi prestajanja kazni več kot šest mesecev odstoten z dela. Trivićeva je še povedala, da MZZ ni bil seznanjen s pozivom za prestajanje zaporne kazni in da je moral samo delati poizvedbe pri Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. »Ves čas trdimo, da nam ni dala nobenih papirjev. Na podlagi zapisov v medijih ne moreš nekomu dati odpovedi,« je povedala pravobranilka.
Trdi, da je bila vseskozi iskrena
»Šele 25. julija 2013 smo izvedeli za opitost tožeče stranke, ko smo pogledali v pravnomočno zaključen kazenski postopek. Do takrat je Voduškova delodajalcu zanikala navedbe glede opitosti,« je pojasnila Trivićeva, ki jo je zanimalo, ali je bila Voduškova vseskozi iskrena do delodajalca. Nekdanja veleposlanica je zatrdila, da je bila, in dodala, da ni vozila vinjena in da ni prevozila rdeče luči na semaforju. Na vprašanje, kaj je naredila za zmanjšanje škode glede upada ugleda Slovenije v tujini, pa je odgovorila, da se je opravičila Nijazu Zorlaku, v katerega je trčila s službenim mercedesom z diplomatskimi tablicami. Prepričana je tudi, da njen ugled v BiH ni okrnjen, saj jo je nekdanji predsednik sveta ministrov Nikola Špirić vprašal, kdaj se bo spet vrnila na ambasado v BiH. »Vi nimate problema z BiH, ampak probleme v lastni hiši – Sloveniji,« ji je, kot se spominja, še povedal Špirić.