ZLATO PRAVILO

Predčasne volitve 
ali isti mandatar?

Objavljeno 19. julij 2012 11.37 | Posodobljeno 18. julij 2012 20.55 | Piše: Jadran Vatovec

Koalicija bo izbirala med tremi taktikami, četrto ponuja Virant.

Premier Janez Janša in finančni minister dr. Janez Šušteršič bosta morala izbrati med tremi mogočimi taktikami. Foto: Leon Vidic

LJUBLJANA – Premier Janez Janša je na začetku 16. izredne seje državnega zbora poslancem med drugim pojasnjeval, koliko zamud si je Slovenija žal pridelala v zadnjih nekaj letih in kako – predstavil jim je namreč najpomembnejše ugotovitve iz vladnega poročila o nedokončanih strateških projektih –, vendar pa si bomo njegove nastope v zadnjih dneh (vsaj za nekaj časa) zapomnili predvsem po tem, da je hkrati napovedal, da bo od vsega, kar se bo v parlamentu dogajalo pred glasovanjem o vpisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo, odvisno tudi to, ali bo na odločanje o fiskalnem pravilu vezal zaupnico vladi: »Ne gre za usodo te vlade, ne te vladne koalicije, temveč preprosto za usodo Slovenije. Če ni toliko razuma, da bi ljudje, ki so velikokrat javno prisegli, da bodo podprli zlato fiskalno pravilo, držali dano besedo, da bi ljudje, ki razumejo zdajšnje razmere, postavili interes države pred lastni interes ali interes svoje stranke, potem ni izhoda za to koalicijo.« Opozoril je, da se rok za izpolnitev naše zaveze, ki so jo spomladi z glasovi za sprejeti zakon (državni zbor je namreč fiskalni pakt ratificiral, in če ga zdaj kljub temu ne podpre, v tem mandatu pač ne bo mogel še enkrat odločati o isti dopolnitvi ustave) podprli tudi tisti, ki po novem nasprotujejo zlatemu fiskalnemu pravilu, izteče drugo leto, ter za danes še enkrat sklical posvet predsednice in predsednikov parlamentarnih strank ter vodij poslanskih skupin.

Kaj pa, če želi Janša ladjo zapeljati naravnost
na čeri, in namesto da bi popuščal, dopustiti še
 ene predčasne parlamentarne volitve?

Glas vpijočih Kranjca in Pahorja v puščavi

Mimogrede, predlog, da bi zlato fiskalno pravilo zapisali v ustavo, izrecno podpirata tudi guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec in kandidat druge največje opozicijske stranke, Lukšičevega SD, za predsednika države, prejšnji premier Borut Pahor, saj sta prepričana, da je od tega odvisno, ali bodo lahko slovenske komercialne banke po realni ceni refinancirale svoje obveznosti in v tujini vendarle dobile svež kapital pa sprejemljivi obrestni meri.

Predstavnike vladnih strank Janševa napoved morebitne zaupnice očitno ni presenetila: prvak DeSUS Karl Erjavec se strinja, da gre za povsem legitimno možnost, vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin meni, da nekateri opozicijski poslanci nasprotujejo smotrnim odločitvam le zato, ker nanje izvajajo pritisk tako imenovani strici iz ozadja, predsednik SLS mag. Radovan Žerjav opozarja, da je za zdajšnjo zadrego kriva opozicija, ki si je premislila potem, ko je bil parlamentarni konsenz že dosežen. Janševe izjave sicer niso želeli komentirati v Državljanski listi, četudi je bil njen predsednik, predsednik državnega zbora dr. Gregor Virant, dovolj pomenljiv, ko je opozoril, da bi bilo vsekakor bolje glasovanje o fiskalnem pravilu preložiti na jesen kot pa v naglici tvegati, da zanj ne bo zadostne podpore.

Če ni toliko razuma, da bi tisti, ki so velikokrat javno prisegli, da bodo podprli zlato fiskalno pravilo, držali dano besedo, potem ni izhoda.

Kakor koli, vladna koalicija ima ta hip še vedno na voljo kar tri možnosti oziroma taktike: da si predsednik vlade premisli in odločanja o vnosu fiskalnega pravila v ustavo ne veže na zaupnico vladi, kot je predvideno v 258., 259. in 260. členu poslovnika državnega zbora, da namenoma »koalicijsko ladjo zapelje naravnost na čeri in do še enih predčasnih parlamentarnih volitev«, da Janša po neizglasovani zaupnici opoziciji in slovenski javnosti znova dokaže, da je edini, ki je med vsemi predsedniki parlamentarnih strank (brez novih volitev) sposoben pripeljati zadevo do konca, si zagotoviti zadostno število poslanskih glasov in, če bo treba, pač še enkrat povezati vladno koalicijo in sestaviti ministrsko ekipo.

Ali že kdo išče novega mandatarja?

Predsednik vlade lahko zaupnico svoji vladi veže na glasovanje o nekem predlogu zakona ali na kakšno drugo odločanje državnega zbora, pri čemer poslancem pač predlaga, naj se zakon ali druga odločitev sprejme ali naj se ne sprejme. Vprašanje zaupnice svoji vladi lahko premier postavi tudi šele na sami seji državnega zbora, torej (tik) pred glasovanjem. Šteje se, da je bila njegovi vladi izglasovana zaupnica, če je zadostna večina poslancev o zakonu ali o drugi zadevi glasovala tako, kot je predlagal predsednik vlade. No, če pa vladi ni bila izglasovana zaupnica, naj bi predsednik republike, poslanska skupina ali najmanj deset poslancev najpozneje v sedmih dneh predlagali kandidata za novega predsednika vlade.

 

Deli s prijatelji