Pred želvakom Vinkom iskali tudi že krokodile

MARIBOR – Že dobrih štirinajst dni v mestu pod Pohorjem vlada obsedno stanje. Pa ne v mestni hiši, kot bi bilo pričakovati zaradi župana Andreja Fištravca, ampak želve. Natančneje, tujerodne želve hlastavke, ki v okolju, kot je severovzhod Slovenije, nima česa iskati. Povrhu vsega je lahko nevarna, in to ne samo drugim živalim, ker je mesojeda, ampak tudi človeku. Želva hlastavka ima namreč enega najmočnejših živalskih ugrizov na svetu in z najmanjšim naporom bi človeku odgriznila prst. Nazadnje so želvo, za katero so Mariborčani izbrali ime Vinko, videli sredi maja pri Treh ribnikih. Gre za priljubljeno lokacijo nad mestnim parkom, kamor se v vročih dneh zateka veliko družin z otroki.

Vinko je medtem postal prava zvezda na medmrežju. S pomočjo raznih aplikacij se je znašel na naslovnicah marsikaterega spletnega portala, nazadnje je celo poziral ob znanem Mariborčanu in svetovnem prvaku v smučarskem krosu Filipu Flisarju. Neznanec je šel celo tako daleč, da je želvi hlastavki na družabnem omrežju facebook ustvaril račun. Domala vsak dan objavi kakšno fotomontažo z želvinega potepa po mestu in okolici. Medtem ko je hit številka ena na internetu, pa jo prostovoljci pospešeno iščejo. Pred dnevi so se spustili celo pod zemljo in preiskali odtočne kanale, a želve ni na spregled.

Poltretji meter

Zanimivo pa je, da želva ni prva eksotična žival, ki jo v zadnjih letih iščejo v Mariboru in širši okolici. Ni še minilo leto, odkar je Boštjan Kraner iskal svojega poltretji meter dolgega mrežastega pitona. Kačjemu ljubljencu je kot pločevinka piva debel piton pobegnil iz domačega terarija. Tri dni je v zaselkih okoli Maribora, Vinarjah, Rošpohu in Račjem dvoru, vladala panika, preden ena od prostovoljk kače ni našla skrite v grmovju. Piton z imenom Ra je bil vsega 60 ali 70 metrov oddaljen od domače hiše. Zanimivo, da je kačo našla prostovoljka Katja Vovk, ki pa na iskalno akcijo v mesto ob Dravi skoraj ne bi prispela. Na poti iz Kranja v štajersko prestolnico se ji je pokvaril avtomobil, zato je moral ponjo prav lastnik mrežastega pitona Boštjan Kraner. Pobeg se je zaključil brez vsakega incidenta, a so si, resnici na ljubo, močno oddahnili tudi sosedje.

Le nekaj dni za tem, ko je bil najden piton, pa je druga kača obiskala trafikantko sredi Ptuja. Antonija Hojnik, ki že četrt stoletja dela v trafiki tik ob vhodu v ptujsko mestno hišo, in ima sicer rada živali, a se je kače tako prestrašila, da je skočila na pult. Ptujski gasilci so pol metra dolgo kačo ulovili, jo spravili v vrečo in odpeljali v naravo. Tam so jo v domačem okolju znova spustili.

Kajman v luži

Panika in marsikatera šala je padla tudi na račun krokodilov. Tako so Avstrijci, ki so sredi leta 2012 nedaleč od Celovca v reki Dravi iskali odraslega krokodila, sejali strah in trepet. Krokodila sta videla dečka, ki sta se igrala v naravi, a jima sprva sploh niso verjeli. Šele pozneje so njuni zgodbi pritrdili tudi strokovnjaki, saj je krokodil ležal na peščenem delu (plaži) in za seboj pustil jasne sledi v pesku. Ob strugi reke Drave so sprožili več iskalnih akcij za dvometrskim krokodilom, med drugim tudi v Mariboru. Iskali so ga s čolni in helikopterjem, našli ga niso do danes. Če je sploh obstajal, zagotovo ni preživel zime, so si enotni strokovnjaki.

Zagotovo pa je obstajal krokodil blizu nakupovalnega središča Qlandia pod Pohorjem. Pisal se je 30. september 2008, ko ga je Enver Jesuhović opazil v luži pred podirajočo se hišo ob nakupovalnem centru. Odreagiral je pravilno in o najdbi obvestil center za obveščanje. Strokovnjaki so ugotovili, da je šlo za kajmana, mladiča, za katerega se sprva ni vedelo, ali bo preživel, potem ko ga je neznanec neodgovorno zavrgel. Žival je bila precej podhlajena, a se je zgodba končala srečno. Kajmana so predali v oskrbo mariborskemu terariju, kjer si je hitro opomogel.

Ukradeni

Krokodil pa je bil glavna atrakcija tudi v začetku devetdesetih let. Avgusta 1990. so dobro izurjeni tatovi vlomili v mariborski akvarij in terarij. Iz notranjosti niso odnesli denarja (tega tam običajno ne hranijo), ampak tri velike živali. Iz terarijskega dela so izginili krokodil (meril je celih 90 centimetrov), pa kuščar varan in kača – navadni udav. Da so lahko ukradli tako eksotične in velike živali, so morali imeti tatovi precej strokovnega znanja. Za njimi so se od takrat izgubile vse sledi.

Pravega lova na krokodila se bodo starejši spomnili iz prvih dni po osamosvojitvi, nanj so naleteli v mlaki, nedaleč od Ljubečne, in je najverjetneje pobegnil iz stanovanja nekdanjega oficirja jugoslovanske vojske. Kar štirinajst dni so delavci zavoda za požarno varnost s črpalkami črpali vodo iz mlake in s palicami drezali v blato, da bi žival pregnali, preden so plazilca vendarle našli.

A niso vsi eksotičnih živali le kradli in iskali, ampak so jih nekateri tudi odlagali. Tako je neodgovorni »ljubitelj« živali ob vstopu v novo tisočletje pred mariborski terarij postavil škatlo, v kateri je bil ogromen kuščar varan. Še dobro, da so ga zaposleni v terariju našli pravočasno, saj bi sicer zaradi podhladitve poginil. A ni, in je postal največja žival mariborskega terarija.