LJUBLJANA – Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je bil pred dnevi dovolj jasen: to, da je novomeško podjetje Lastinski inženiring, v katerem ima stoodstotni lastniški delež minister za infrastrukturo in okolje Samo Omerzel, namesto da bi z Darsom sklenilo ustrezno pogodbo za servisiranje merilcev slanosti avtocest, svoje redne in prav tako vnaprej predvidljive storitve izvajalo zgolj na podlagi naročilnic, zagotovo lahko pomeni izogibanje pravilom, ki sicer veljajo oziroma naj bi veljala za javno naročanje. Da gre, skratka, lahko za namerno zamolčano poslovno sodelovanje ministrovega podjetja z državo. Kot je predsednik računskega sodišča poudaril v izjavi za Kanal A, več istovrstnih poslov, ki imajo celo isti predmet javnega naročanja in so vnaprej predvidljivi bodisi za tekoče leto bodisi za več let, imajo prav gotovo vse značilnosti še kako spornega drobljenja javnega naročanja, s katerim poskuša neko podjetje ugnati v kozji rog potencialne tekmece. Jasno, v večini primerov so podjetja pri takšnem početju uspešna le, če jim to omogoči politika.
Je prtljaga sporna ali ne?
Če je takšno drobljenje sporno za računsko sodišče, bi najbrž moralo biti tudi za vlado in vladno koalicijo ter še posebno za predsednico vlade, a ne? Pri nas, kot vse kaže, ne. Tako smo v Sloveniji, članici Evropske unije, lahko priče še enemu notranjepolitičnemu paradoksu: edini predstavnik vladne koalicije, ki si upa tvegati in na glas povedati svoje pomisleke glede nadaljnjega ministrovanja predstavnika Virantove Državljanske liste Sama Omerzela je predsednik stranke Desus, zunanji minister Karl Erjavec. Erjavec je, točno tako, edini predsednik vladne stranke, ki je potem, ko je Omerzel ministrskemu zboru predstavil svoj odgovor na interpelacijo, metaforično poudaril, da bi bilo bolje, če bi po prenovi koalicijske pogodbe samo tisti ministri, ki nimajo sporne prtljage, nadaljevali svoje delo oziroma če bi se v koaliciji dogovorili, da tudi novi ministri pač ne smejo v vlado prinesti nobene nezaželene prtljage.
Še nečesa od tistega, kar je rekel Erjavec, nikakor ne bi smeli preslišati: predsednik Desusa je namreč prepričan, da bi morale prav vse vladne stranke še pred podpisom novega koalicijskega dogovora povedati, kakšno je njihovo stališče o najpomembnejših temah, povezanih z gospodarstvom, denimo o privatizaciji državnega premoženja. Ker? Ker se je že do zdaj ves čas veliko govorilo o prodaji državnih podjetij, kot upravičeno opozarja Erjavec, vendar se potem ni zgodilo nič.
Kakor koli, za zdaj kaže, da so vsi drugi ministri in predsedniki vladnih strank ter, kar je za Omerzela in njegovo Državljansko listo najpomembneje, premierka mag. Alenka Bratušek bili zelo zadovoljni z ministrovim odgovorom na interpelacijo, ki sta jo vložila SDS in NSi. Navdušilo jih je menda, kako je minister poudarjal, da prav vse svoje znanje, moči in energijo usmerja v vsebinsko vodenje tako pomembnega, infrastrukturnega resorja. Četudi so se z njegovim populistično všečnim odgovorom sprijaznili le iz pragmatičnih razlogov in potreb, bo nazadnje rezultat enak oziroma za Omerzela ugoden. Če bodo namreč vsi, razen Erjavca, kot papige v parlamentarni dvorani predvsem ponavljali, da je konec koncev Omerzel temeljito in odločno zavrnil vse očitke opozicije – poleg SDS in NSi interpelacijo podpira tudi SLS –, se infrastrukturnemu ministru sploh ni treba bati za zdajšnji fotelj.
Da ne pozabimo, tudi glede suma namernega drobljenja vnaprej predvidljive dejavnosti pod krinko izdajanja več naročilnic je samo Erjavec potrdil, da bi moralo konkretni primer proučiti računsko sodišče in ugotoviti, ali gre za nedopustno zlorabo ali ne. V primerjavi s predsednikom DL, notranjim ministrom dr. Gregorjem Virantom, ki je novinarjem minuli četrtek zgolj lapidarno dejal, da s tem pač še ni bil seznanjen, da je to zanj čisto nova okoliščina. Bi moralo računsko sodišče hkrati preveriti tudi podatek, objavljen na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije (prek aplikacije Supervizor), da je Omerzelovo podjetje decembra lani tudi od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejelo 73.711,06 evra? Še ena »nova« okoliščina.
Nezavezujoče računsko sodišče V začetku leta 2011 je računsko sodišče ugotovilo, da je finančni minister dr. Franci Križanič odgovoren za kršitev obveznosti dobrega poslovanja pri odzivanju na posledice neodplačnega prenosa kapitalske naložbe Splošna plovba na Slovensko odškodninsko družbo (Sod). Računsko sodišče je zaradi tega od takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja zahtevalo, naj sproži postopek za razrešitev ministra za finance. In kaj je storil Pahor? Ministra Križaniča je pozval, naj mu pripravi temeljito pojasnilo, kdaj, kako hitro in kako je pristopil k pripravi popravljalnih ukrepov v zvezi s prenosom omenjene kapitalske naložbe na Sod. Niti zahteva računskega sodišča za predsednika (ali predsednico!) vlade ni zavezujoča, je le moralno zavezujoča. Kako bi bilo potem zavezujoče mnenje računskega sodišča? |
