Pred stotimi leti se je začela 1. svetovna vojna

Med ponavljajočimi se histerijami o skorajšnjem koncu sveta, nazadnje pred dvema letoma, se navadno vrtijo drugačni apokaliptični scenariji, priče smo jim ob velikih usodnih obletnicah. Ena takšnih je nedvomno stota obletnica začetka prve svetovne vojne, ki je grozljivo nasilno odprla pot v moderno. Zemljepisno se je Slovencev dotaknila na skrajnem zahodu, nad Sočo v Julijcih in Benečiji, sicer pa so bili naši dedje in pradedje (kot golobradi, negodni mladeniči) vanjo množično pahnjeni po vseh tedanjih avstro-ogrskih pokrajinah, da bi dolgo po Martinu Krpanu z Vrha branili čast in slavo dunajskega dvora in senilnega cesarja Franca Jožefa I., ki je svojo vladarsko pot začel v Prešernovem svetu, torej v času dunajske marčne revolucije. Takrat smo dobili ceste in železnico, pristanišča so Habsburžani zgradili v Trstu, Pulju in na Reki. Dlje je vladala le britanska kraljica Viktorija, ki je v črnini in obupu po izgubi moža Alberta simbolizirala neskončni kolonialni imperij prve globalizacije. A pričakovana apokalipsa sveta, ki je ušel z vajeti, se je začela z rdečo zarjo na vzhodu, kjer je kruto vladal sicer bledi in neodločni car Nikolaj II. iz dinastije Romanov. Tako kot pruski vojaški in uradniški kapo in zadnji nemški cesar Viljem II. je bil ožji sorodnik, vnuk britanske vladarice, ki mu je umrla v naročju, saj se je njen sin, bodoči kralj Edvard VII., raje potikal po pariških bordelih. V posodobljeno zgodbo starogrške tragedije z Olimpa, ki je kriva za prvo svetovno vojno, je Philipp Blom, ne oseba iz Kafkovega romana, ki ga drugod »berejo, Slovenci pa živimo«, umestil zgodbo dolgega propada; po njej so posneli odmevno TV-dokumentacijo.

Najdaljše stoletje, na koncu elektrika

Leta 1970 v Hamburgu rojeni prevajalec, pisec, novinar in zgodovinar je študiral v Oxfordu in na Dunaju, snoval je v Londonu in Parizu, danes živi na udobnem Dunaju. Njegova morda nenavadna posebnost je proučevanje zgodovine mentalitet in idej, napisal je zgodbe velikih francoskih razsvetljencev, poznavalsko knjigo o avstrijskih vinih in zdaj že zelo znano knjigo Change and Culture in the West – Opotekajoča se celina, zgodovino evropske civilizacije med letoma 1900 in 1914. Knjiga, ki je hitro sprla bralce, je pisana razumljivo in razpreda teorijo o izjemno dolgem 19. stoletju, ki naj bi trajalo od velike francoske buržoazne revolucije (1789.) vse do začetka prve svetovne vojne oziroma ruske proletarske revolucije 1917. Prepričan je, da je bila vsaj desetletje pred izbruhom vojne doba največje in najbolj skokovite tehnološke (od pare k elektriki) preobrazbe človeštva, ki ga je takrat še vodila Evropa. V eksplodirajočem svetu se večina ni več znašla! Svojo knjigo, odčaranje pravljice o dobrih starih časih, Blom začenja z električno orgijo svetovne razstave leta 1900 v Parizu, konča pa s prvo totalno prakatastrofo človeštva, natančneje tehnično civilizacijo. Stari svet sta vodila zagrenjena starca, angleška kraljica in avstrijski cesar, že dolgo pred iztekom njegovih mitov ga je prežela prva globalizacija: tekoči trak, rentgenski žarki, radioaktivnost, industrializacija, žensko gibanje, letalstvo, kvantna fizika, sufražetke, psihoanaliza, futurizem in secesija, bančna depresija, borzni zlom, poigravanje z mislijo o minimalnem dohodku, film in džez …

V umetniškem obračunu moderne, vključno s Cankarjevo prozo ali Kosovelovo poezijo, se zrcali ta opotekajoči se svet, ki ga grozi raznesti. Balet Posvečenje pomladi je bila preroška vizija iz Rusije izgnanega Igorja Stravinskega, ki je pokopan na beneškem otoku mrtvih, nemoralna Schnitzlerjeva igra Vrtiljak (v ameriški filmski verziji z Nicole Kidman, Tomom Cruisom in Radom Šerbedžijo) pa sodobna verzija večnega mrtvaškega plesa, kot ga poznamo iz Hrastovelj. Vsa iskanja in stranpoti malega človeka, v veliki freski pornografija zgodovine. Iz tega kaosa rojeno stoletje je postalo tudi in predvsem vek ženskega osvobajanja. Za moške je pomenilo grozljive preizkušnje, saj so vse bolj izgubljali vero vase in iskali nove oblike moškosti, najprej v uniformah in hierarhiji, pozneje v lažni demokratičnosti športa, danes v hazardu sivih oblek in belih ovratnikov. Takrat so na koncu milijoni obležali v strelskih jarkih na frontah obupa! Prvič (1914.) so zlo poistovetili z gimnazijcem Gavrilom Principom iz balkanskega lonca, ki še danes prepleta duhove Bizanca z Osmani in evropsko tradicijo. Blom je povsem jasen: kot je bila logična posledica prve morije Hitler, druge tudi Sarajevo in Srebrenica, danes ni moč prezreti velike podobnosti časa pred prvo svetovno vojno s tem, kar živimo. Blom je manj črpal iz kronik in zgodovinskih dejstev, zakopal se je v dokumente ljudi, bral pisma, dnevnike, časopise, tudi romane … in našel niz povezav s sedanjostjo: svet je poln nemira, prinašajo ga povsem nove tehnologije, ki postavljajo na glavo vse domene, jih spreminjajo in se jih polastijo, nove komunikacije se iz izziva spremenijo v nočne more in povzročajo daljnosežne preobrazbe družbenega in družabnega ustroja.

Ste slišali za newyorkitis?

Že dolgo se človeku zdi, da se svet vrti čedalje hitreje in drvi v neznano. Vzporednice z Včerajšnjim svetom Stefana Zweiga so kot na dlani, mi izgubljamo svet varnosti v socialni državi, svoboščine in samoumevnost vrednot, osvojenih od časov pariške komune do zimskega dvorca. Najhuje prizadene in boli izguba vrednot in dostojanstva. Je za brezglavost takšnega sveta res krivo odkritje atoma ali Freudova razlaga sanjskega sveta nagonov? Dunajski dušeslovec se je pri Divači spustil v kraško jamo, v človeški duši pa razkril temne plati, že Dante je v Škocjanskih jamah ali Istri iskal vhod v pekel. Umetnost je v sklepni fazi ubila boga, nato še človeka, vsaj začasno smo se znebili aristokracije, zdaj pa ugotavljamo, kako se je morda le potuhnila in znova stopa na plan kot vladavina finančnega hazarda. Lastniki lepega novega sveta. Tudi ženske, ki jih je osvobodila predvsem mala čarobna tabletka, na svoji poti v neodvisnost še ponavljajo moške modele. Z moškimi je šlo po letu 1900 samo še navzdol in tako so ženski histeriji kmalu postavili ob bok skrivnostni newyorkitis, malodušje in psihično izčrpanost. Obdobje med letoma 1914 in 1945 je za mnoge druga evropska 30-letna vojna, v njenem zadnjem dejanju – hladni vojni – je šlo za zmago kapitalizma ali komunizma, vemo pa, da je osnova sveta bipolarnost. Torej? Dejstvo je, da sta svetovni vojni svet vrgli iz tečajev, spremenili tok ustvarjalne dinamike in ustvarili vse bolj virtualni svet blodenj in potrošnje – lepi novi svet zabave in omame vse bolj odvečnih množic …