LJUBLJANA – Vsi tisti, ki mislite, da je zime že konec in da bo v deželo končno prišla pomlad (koledarska se začne jutri), ste se pošteno zmotili. Dovolj močan dokaz za to je včerajšnje sneženje, ki je spet povzročilo največ preglavic voznikom na slovenskih cestah. Primorska avtocesta, natančneje med Vrhniko in Ravbarkomando, je bila nekaj časa zaradi obilnih snežnih padavin neprevozna, dodatne težave so povzročali tudi vozniki tovornjakov, ki so na odstavnem pasu čakali na boljše vozne razmere. Nič bolje ni bilo niti na gorenjskem koncu, kjer so šele par minut po enajsti uri dopoldne, ko je bilo sneženje še v polnem zamahu, na cesti med Jesenicami in Ratečami opazili prvi par plugov. Promet so še dodatno ovirali zdrsi vozil in prometne nesreče. Po podatkih Agencije RS za okolje je do popoldneva, ko je sneg po večini države že prešel v dež, v Ratečah zapadlo 19 centimetrov snega, v Ljubljani osem in na Vojskem 15. Na drugem koncu Slovenije – na Štajerskem pa so bili deležni manjše pošiljke padavin, saj so snežinke le za vzorec pobelile tamkajšnje ulice in travnike.
Marec 1976: 70 cm snega
Letošnja zima nas je kar precej obdarila z belo odejo, saj je po besedah dežurnega meteorologa Andreja Velkavrha po količini novozapadlega snega v Ljubljani tretja po vrsti v zadnjih šestdesetih letih. Ob tem dodaja, da sneženje marca ni nič nenavadnega, saj je to mesec, »ko se mešata tako pomlad kot zima«. Kot primer navede 8. marec 1976, ko je zapadlo celo 70 centimetrov snega, 5. marca 2006 pa ga je le v nekaj urah marsikje po nižinah namedlo več kot 20 centimetrov. Razlog, da nas še marca sneg preseneti, morda tiči v tem, da smo v katerem od preteklih let lahko v takem času naokrog hodili že s kratkimi rokavi. Denimo 18. marca 2005 je bilo predvsem na Gorenjskem nenavadno toplo, na letališču Brnik so namerili do 23,5 stopinje Celzija in v Bohinjski Češnjici do 21,9 stopinje Celzija. Takrat je bilo najtopleje v Beli krajini oziroma v Metliki, kjer je termometer kazal kar 26,2 stopinje Celzija.
Na takšne temperature bo sicer letos, kot je povedal Velkavrh, treba počakati še vsaj 14 dni, saj se bodo v naslednjih dneh dnevne temperature povzpele na največ 10 stopinj Celzija. Hladen zrak, ki v državi vztraja že vse od prejšnjega četrtka, se iz dolin in kotlin zaradi poslabšanja vremena nikakor ne premakne. Kot je razložil Velkavrh, je hladen zrak zelo stabilen in težak in ga pri tleh še dodatno zadržujejo močnejše padavine. Spomladi na višje dnevne temperature odločilno vpliva predvsem sonce, ki je marca že dovolj močno in ki lahko zelo hitro segreje ozračje, a letos, kot je mogoče opaziti, so ga prevečkrat zakrili oblaki. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da lahko sneg preseneti tudi aprila in maja. Leta 1985 je snežilo enkrat konec aprila in še dvakrat v začetku maja. Lani pa smo o beli odeji v Ratečah poročali še 22. aprila.
Po sneženju poplave
Po napovedih vremenoslovcev bo današnji dan že v znamenju nekoliko višjih temperatur – do deset stopinj Celzija, saj se je meja sneženja ponoči dvignila med 600 in 900 metri nadmorske višine. Bo pa zato nekaj težav povzročalo močno deževje, ki je včeraj čez dan in ponoči zajelo območje Snežnika, Posočje ter severno Primorsko. Skupno naj bi zapadlo do okoli 100 mm padavin. Manjši vodotoki bodo hitro narasli do velikih pretokov, kar pomeni, da lahko opozorilne pretoke presežejo zlasti reke na Vipavskem in Goriškem, reki Reka in Kolpa, reke s povirji v Škofjeloškem in Polhograjskem hribovju ter v Kamniško-Savinjskih Alpah. Opozorilne pretoke lahko presežejo tudi Ljubljanica in manjši pritoki reke Save v srednjem in spodnjem toku. Tamkajšnje prebivalce po zasneženem ponedeljku čakajo poplave. Velkavrh opozarja še na povečano nevarnost snežnih plazov v zahodnem in južnem delu Julijskih Alp.
