STEČAJNA MASA

Pred sodnico tudi nekdanja ministrica

Objavljeno 12. september 2015 16.17 | Posodobljeno 11. september 2015 23.47 | Piše: Primož Škerl

Furs družbi Rimske terme v stečaju denarja ne bi smel kar pobrati z računa. Družba Rimske terme zahteva, da jim država vrne polčetrti milijon.

Nepravilnosti v projektu so prišle na dan po zamenjavi vodstva rimskih term. Foto: Vili Einspieler

CELJE – Pred kazensko sodnico Romano Gradič se je sredi tedna nadaljevalo sojenje, v katerem družba Rimske terme v stečaju od države zahteva vračilo 3,5 milijona evrov. Sredstva jim je konec lanskega leta z izvršbo pobral Furs, s tem pa naj bi po mnenju tožnikov oškodovali upnike, saj je država denar vzela iz stečajne mase podjetja. Znesek jim je gospodarsko ministrstvo nakazalo leta 2009, ko so še obnavljali terme, a se je pozneje izkazalo, da je šlo za goljufijo v škodo EU (v višini 85 odstotkov), zato je Furs stegnil roko v stečajno malho Rimskih term.

Turistična družba v stečaju je upanje našla v odločitvi vrhovnega sodišča, ki je januarja letos odredilo novo sojenje (samo za vračilo premoženjske koristi), saj termam denarja ne bi smeli kar pobrati z računa, temveč bi morali ugotoviti, v kolikšnem deležu je šlo za goljufijo, koliko dela pa je bilo res izvedenega. Pred sodnico je stopila nekdanja gospodarska ministrica Darja Radič, ki je bila v tistem času še državna sekretarka. Po njenih besedah so nepravilnosti v projektu na dan prišle po zamenjavi vodstva Rimskih term, ko je nanje opozorila nova direktorica Marjana Novak. Svetovali so ji, naj obvesti še organe pregona. Kmalu se je izkazalo, da so bili računi izvajalca velenjskega Vegrada fiktivni, kajti dela, za katera so jih izstavili, sploh niso bila opravljena – dejansko stanje se ni skladalo s projektno dokumentacijo.

A ker je poslovni načrt pokazal, da bi projekt kljub vsemu lahko dokončali, so se dogovorili, da bodo terme projekt dokončale, ministrstvo ne bo plačalo ničesar več, od projekta pa tudi ne bo odstopilo, čeprav bi lahko. O tem so seznanili banke, kar je bilo na neki način jamstvo, da so znova finančno podprle Rimske terme. Svež denar je bil namenjen dokončanju naložb. Kakor je še dejala Radičeva, je ministrstvo s tem pravzaprav hotelo rešiti terme, ki pa zdaleč niso bile edini takšen primer. K njim je prištela še dvorec Betnava, Dvorsko vas in Celovške dvore, stična točka vseh pa je bil zdaj že propadli gradbeni gigant Vegrad. Dokumentacija Rimskih term, ki jo hranijo na gospodarskem ministrstvu, sicer obsega več kot sto fasciklov. Sojenje se bo nadaljevalo 30. septembra, ko bi sodišče že lahko razglasilo sodbo.

Deli s prijatelji