Pred Piranom so ujeli soško postrv

PIRAN – Ribiči so v ponedeljek na piranskem pomolu vznemirjeni stikali glave nad 2,02 kilograma težko in dobrega pol metra veliko ribo ter ugibali in modrovali, kaj za vraga za ene vrste je. »Take še nisem videl v našem morju,« je bil presenečen eden, drugi je menil, da je losos, tretji, da je postrv, in modrovanjem ni bilo konca. »Ima barvo in maroge kot postrv, poglej te zobe in jezik, za postrv ima malo majhne vzorčaste lise, ampak soška je prav tako marogasta …,« so ocenjevali in razglabljali.

Spekel jo je ameriški kuhar

V mrežo jo je ujel ribič Emanuel Letica, kje točno, pa kot pravi ribič ne izda. »Tam nekje med Piranom in Bernardinom, nedaleč od obale ter v prav plitvi vodi. Poleg nje sem potegnil ven še brancina in nekaj ribonov ter cipljev,« je povedal ter hitel ulov in tudi to za piranske ribiške mreže neobičajno ribo oddati v gostišče v Novo vas. Za neko zabavo, na kateri je za kulinariko poskrbel gostujoči ameriški kuhar, so pri njem namreč naročili ribji ulov tega dne.

Nenavadnim ulovom naših ribičev v zadnjem času, kot kaže, tako ni konca. Spomnimo, da je konec novembra oskrbniku piranskega akvarija Valterju Žiži piranski ribič Steljo Bonifacio prinesel strah vzbujajočo ribo iz zloglasne skupine napihovalk. V mrežo jo je ujel bolj na odprtem morju, tam nekje na meji z Italijo, in o njej je takrat dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo povedal, da je vrste Sphoeroides pachygaster, da so jo v južnem Jadranu že našli pred več kot desetletjem, a najvišje leta 2002 pri Pulju. To je primerek, ki je do zdaj najbolj severni dokaz za njeno pojavljanje v Jadranu, precejšnje publicitete pa je bila napihovalka deležna zaradi svoje strupenosti. Sama po sebi ni nevarna, ima pa žleze, jetra in vse notranje organe z do zdaj najmočnejšim znanim ribjim strupom in je zato nevarna za uživanje.

Nato je na začetku februarja sledilo drugo ribje presenečenje, ko se je v mrežo ribiča Dušanu Kmetcu pri vhodu v piranski mandrač ujel za naše razmere orjaški 9,8 kilograma težak romb (Psetta maxima). Tudi sicer so bili ribiči takrat kar presenetljivo pogosto nagrajeni s primerki teh cenjenih rib s po precej nad pet kilogrami. Kmetec je svoj velik ulov takrat pojasnil z možnostjo, da so že pred leti rombi zbežali iz ribogojnih gojišč, ki jih imajo v lagunah od Gradeža do Benetk, in se nato na prostosti malo bolj razmnožili. Temu je dodal, da se verjetno takrat, ko je zaradi dežja in topljenja snega v hribih z rekami večji dotok sladke ter mrzle vode v lagune, množičneje umaknejo iz plitvin in priplavajo tudi k nam ter se nato spomladi vrnejo nazaj k ustjem rek.

Povečan pritok rek

In kot kaže, se je tudi v Piranu z zadnjo neobičajno ribo zgodilo nekaj podobnega. Ker je strokovnjakom z Morske biološke postaje Piran zaradi nagle selitve na krožnike ni uspelo videti, smo odgovor iskali pri Vinku Oblaku, poznavalcu našega morskega ribolova, ki še zlasti vneto preučuje njegovo zgodovino. Takoj je ocenil, da to ni bila znana morska postrv (Trutta adriatica), in se je tako tudi njemu zdela neobičajna za Piranski zaliv. Zato jo je fotografiral in se povezal s svojimi kolegi oziroma ihtiologi v Italiji ter kmalu prejel presenetljiv odgovor, da je po vsej verjetnosti soška postrv (Salmo marmoratus), ki je seveda sladkovodna riba. Tudi oni so bili okoli njenega morskega ulova in prepoznave malo zmedeni, saj je življenjski prostor teh postrvi omejen na tekočo vodo in velika podalpska jezera, ki so z rekami povezana z Jadranom.

Ocenili so, da so izrazit vzorec oziroma barve odtenkov marog na koži, po katerih ima soška postrv latinsko ime, pri piranski nekoliko drugačni, in dodali, da je na njeno nekoliko drugačno zunanjost ter barvo očitno vplivalo spremenjeno vodno okolje s prehrano. Po navedbah italijanskih strokovnjakov za sladkovodne ribe bi bila, če bi jo videli živo, še bolj podobna soški.

Očitno ta primer za zdaj domnevnega migriranja soške postrvi iz sladke vode v slano potrjuje, da v naravi ne manjka izjem. Njen pojav v Piranu pa je redkost in po dosedanjih ocenah verjetno posledica v zadnjem času velikega pritoka alpskih rek v Jadran. Tako nekateri menijo, da zaradi vpliva, ki ga imajo reka Timava, Soča (južneje še zlasti izliv Pada s celotnim vodnim sistemom) in druge manjše reke, med rtom Tagliamento na italijanski strani ter rtom Savudrija verjetno plava še kaka soška postrv.