Prejšnji vikend se je vročina za kratek čas polegla. V višjeležečih predelih je padlo tudi več kot 100 mm dežja. Dobro je namočilo tla tudi drugje po Sloveniji. Najskromnejše padavine so bile na skrajnem SV in JV Slovenije. V Novem mestu in Murski Soboti je padlo le okrog 20 mm dežja. Obala, ki je bila najbolj podhranjena z dežjem, je dobila večjo pošiljko, v Portorožu ga je padlo čez 50 mm.
Danes kaže sprva na sončno vreme in visoke temperature (po podatkih Agencije RS za okolje do 34 stopinj čez dan, izdali so tudi opozorilo zaradi toplotne obremenitve), sredi dneva in popoldne pa se bodo pojavljale nevihte. Od ponedeljka do petka bo predvidoma delno sončno vreme z občasno povečano oblačnostjo in popoldanskimi nevihtami. Temperature bodo podobne nedeljskim. V noči na torek pričakujemo osvežitev. |
Skupna količina dežja v zadnjem mesecu se je tako približala običajnim vrednostim za ta čas. Le razporeditev je bila skoncentrirana na 6 padavinskih dni, kar pomeni, da je bilo veliko površinskega odtoka in so padavine manj učinkovito prodrle v tla. Skupno je v letošnji vegetacijski sezoni na Obali padlo le 194 mm dežja, izhlapelo pa več kot 400 mm, kar pomeni, da je vodna bilanca še vedno negativna.
Pšenica zori, sonca si želi
Nemirno vreme ob koncu junija je marsikje prineslo neurja s točo in vetrom ter močnimi nalivi. Ječmen prehaja v polno zrelost. Pomladna suša je povzročila, da je ječmen v Pomurju nekoliko prisilno dozorel. V primerjavi s prejšnjim letom bi bila žetev letos lahko celo zgodnejša, a je njen potek v zadnjem tednu junija krojilo vreme, zaradi katerega bo glavnina tega opravila potekala ob suhem vremenu v začetku julija.
V slovenski žitnici so v prvih dneh julija ječmeni na lažjih tleh že zreli, večinoma tudi požeti. Tudi drugje po državi je ječmen polno dozorel, žetev pa bo v prvi dekadi julija.
Pred žetvijo je zaželeno suho in vroče vreme, ob katerem se zrnje v klasu primerno osuši. Pšenica postopno prehaja v polno zrelost, po pričakovanju bodo prvi snopi padli čez dobrih 10 dni. Suša v aprilu in v drugi polovici maja je pustila nekaj posledic na žitu. Pridelovalci ocenjujejo, da bo pridelek za dobro petino manjši od lanskega.
Podobno je zorela pšenica tudi v JV Sloveniji, predvsem v Posavju, kjer je bila suša v času polnjenja zrnja in zorenja še močnejša kot na SV. Drugje po Sloveniji pa zorenje pšenice nekoliko zaostaja, a ga je vročinski val v zadnji dekadi junija pospešil, žetev pa bo po pričakovanjih potekala v drugi polovici julija, a pred koncem meseca, da bo Ana Pogačarka že lahko zamesila kolač iz moke letošnjega zrnja.
Ne samo vreme, tla – tudi sorta
Žetev poteka v času, ko je zrnje trdo oziroma tehnološko zrelo. Posevek mora biti ob žetvi suh, vsebuje lahko največ 15 odstotkov vlage, zrnje lahko skladiščimo pri najvišji vlagi 13–14 odstotkov. Če je višja, je treba pred skladiščenjem opraviti sušenje. Pri spravilu sta poleg časa žetve pomembna tudi kakovost kombajna in primerno opravljena žetev. Če žanjemo prepozno in nenatančno, se lahko zrnje osipanja, s tem imamo manjši pridelek. Pri pozni žetvi lahko padavine precej zmanjšajo kakovost, saj lahko dozorelo seme celo začne kaliti v klasu, če ga namoči dež.
