KOČEVJE, LJUBLJANA – »Lani sem medveda videl štirikrat, petkrat,« pravi Jože Skender, kmet iz vasi Kostel v istoimenski obmejni občini, ki tako kot večina prebivalcev teh krajev iz srečanj z medvedi ne dela velikih zgodb. Srečanja se končajo brez konflikta, saj se ljudje in medved po navadi obrnejo in gredo vsak v svojo smer. »Me je bilo pa lani enkrat strah, ko sva šla z ženo po pomoti, ker sva mislila, da je za ograjo krava, proti očem, ki so se svetile v temi. Pa je bila, ko sem končno posvetil z baterijo, medvedka z mladičem,« razloži Skender.
Tako kot večina prebivalcev območja, ki je opredeljeno kot osrednji življenjski prostor medveda, niti on ne potrebuje napotkov, kako se vesti ob srečanju z medvedi. »Ljudje, ki na to območje pridejo od drugod, po navadi vedo še najmanj,« pravi Rok Černe, gozdar in koordinator projekta Life DinAlp Bear, kjer so pripravili zloženko Kako se vesti na območju prisotnosti rjavega medveda. Če malce karikiramo: še največji problem so gobarji, ki od drugod pridejo na Kočevsko ali Notranjsko.
»V splošnem velja, da se srečanju z medvedom izognete tako, da opozorite nase oziroma da vas sliši,« pravi Černe. Medved zelo dobro sliši, zato med sprehodom po gozdu ni treba kričati, ampak lahko hodite tudi v tišini, če je gozd odprt. »V primeru goščave, kjer bi se lahko skrival medved, pa naj se vas sliši,« doda.
V splošnem velja, da se medvedje ljudem – če se le da – izognejo. »Če pa ga kljub temu opazite, ostanite mirni, opozorite nase z mirnim glasom in se počasi umaknite. Tudi medved se bo praviloma umaknil. Pomembno je, da se medved ne počuti ogroženega, zato naj bodo vaše reakcije kar se da mirne,« razloži Černe. Pred medvedom ne poskušajte splezati na drevo, saj so dobri plezalci. Prav tako ne poskušajte zbežati, saj lahko medved v teku doseže hitrost do 50 kilometrov na uro in vas ujame na nekaj metrih. Izjema je, ko lahko varno mesto, npr. avto, dosežete v nekaj korakih.
Zelo pomembno pravilo, ki bi ga morali upoštevati ob obisku gozda, je, da imamo psa na povodcu.
V izjemnih primerih lahko medved izvede tako imenovani lažni napad, s katerim želi prestrašiti obiskovalca, ne pa ga fizično napasti. »Če se medved zažene proti vam, obstanite in počasi lezite na tla z obrazom navzdol. Roke položite okrog vratu, da zaščitite glavo,« pravi Rok Černe in dodaja, da je zelo težko oceniti, kdaj gre za lažni napad. S pretvarjanjem, da ste mrtvi, mu pokažete, da niste grožnja. Najverjetneje se bo kosmatinec ustavil in ne bo fizičnega stika. V primeru napada se vedite pasivno ter poskušajte ostati čim bolj mirni in tihi. Preden vstanete, preverite, ali je medved še vedno v vaši bližini.
»Pogosto se tudi zgodi, da se medved dvigne na zadnje noge, da preveri okolico,« pravi Černe in razkrije, da s tem ne izkazuje napadalnosti. Je pa pomembno, da ko tako stoji, človek opozori nase z mirnim glasom. »Medvedu se nikoli ne približujte, tudi če gre za zvedavega mladiča. Umaknite se, saj medvedka ni daleč stran,« pojasnjuje Černe in poudari: »Medveda nikoli ne hranite. Tudi ostanke hrane in druge organske odpadke odlagajte tako, da jim bodo nedostopni, saj lahko medvedi hrano povežejo s prisotnostjo človeka.«
Podobna zloženka s praktičnimi napotki, kako ravnati ob srečanju z medvedi, je pri nas prvič izšla leta 1999. Zadnja, ki je tretja po vrsti, je izšla v nakladi 7000 izvodov v slovenskem jeziku in v nakladi 2000 izvodov v angleškem. V sosednjih državah, kjer so partnerji projekta – v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem –, jih imajo v njihovih jezikih. Skupno je 19.000 izvodov. S samo dvema ciljema: ohraniti naravno plašnost teh velikih zveri in s tem nadaljevati sobivanje ljudi in medvedov.