Pred letom dni Janša napovedal konec politične krize

LJUBLJANA – Pred natanko letom dni smo s potrditvijo v državnem zboru (DZ) dobili novo vlado: drugo vlado Janeza Janše in 10. slovensko vlado. Toda tej se ob današnji prvi obletnici močno maje stolček. Obletnico namreč praznuje natanko dva dni po 3. vseslovenski ljudski vstaji proti političnim elitam in oblastnikom, ki se je je udeležilo rekordno število ljudi.

Vlada je bila imenovana potem, ko koalicije ni mogel sestaviti Zoran Janković. Novo vlado so podprli poslanci strank SDS, DL, SLS, NSi in Desus, vodenje pa je prevzel predsednik SDS Janša.

Janša že lani napovedal konec krize

Na današnji dan pred letom dni je Janša po imenovanju dejal, da je končana politična kriza v državi, prvi izziv pa bo rebalans proračuna. Kot je tedaj napovedal, je temelj delovanja nove vlade koalicijska pogodba, ki se lahko tudi spremeni, če se s tem strinja vseh pet partneric. »Koalicijska pogodba je za nas zakon, na katerem vlada stoji ali pade. Ni pa to beton, ki ga ne bi mogli spreminjati. Prišle bodo situacije, ko bo treba kakšne stvari dograjevati, in to bomo takrat s soglasjem tudi naredili,« je lani napovedal Janša.

Pahor prepričan o skupnem uspehu

Janšev predhodnik, Borut Pahor, je novemu premierju še isti dan predal posle in ob primopredaji povedal. »Kot državljan in kot politični voditelj, ki ostaja v slovenskem javnem in političnem prostoru, se oziram v prihodnost in se mi porajajo številna vprašanja. Glede nečesa pa sem trdno prepričan – da nam skupaj lahko uspe.« 

Najprej varčevanje

Dozdajšnje delo vlade je bilo usmerjeno predvsem v uravnoteženje javnih financ in reforme. »Prva in ključna naloga novoimenovane vlade je bila priprava najnujnejših ukrepov za izhod iz težkega finančnega in gospodarskega položaja, v katerem se je znašla država. Vlada je bila takoj po zaprisegi prisiljena omejiti javno porabo. Po dolgotrajnih pogajanjih s socialnimi partnerji je dosegla soglasje za uveljavitev t. i. varčevalnega zakona, ki je skupaj z varčevanjem pri materialnih stroških, naknadno pa še s spremembo zakonodaje, na kateri so temeljili odhodki proračuna in javnih blagajn, izdatno zmanjšal proračunske odhodke za okoli 800 milijonov evrov,« ob obletnici med drugim sporočajo iz vlade. Med vlado in sindikati javnega sektorja je zato večkrat prišlo do nesoglasij, ostrih besed in tudi dveh stavk sindikata. 

Na gospodarskem področju se je veliko ukvarjala s sanacijo bank, slovenskim državnim holdingom, zunanjepolitične aktivnosti pod vodstvom Karla Erjavca pa so zaznamovala odprta vprašanja s Hrvaško (varčevalci Ljubljanske banke, tožbe, potek državne meje, ratifikacija hrvaške pristopne pogodbe).

Nič več domačijskega poslovanja bank

Kot ob obletnici sporoča vlada, so bili s sprejetjem zakona o državnem holdingu izpolnjeni pogoji za celovito, transparentno in učinkovito upravljanje državnega premoženja s ciljem preglednega umika države iz gospodarstva. »Z zakonom o ukrepih za stabilizacijo bančnega sistema pa se omogočata sanacija bančnega sektorja in odprava vzrokov kreditnega krča, ki izvira iz domačijskega poslovanja bank v preteklosti.« 

Na oba zakona, o slabi banki in državnem holdingu, sta bili vloženi zahtevi za referendum, ki pa ju je na veliko razburjenje kritikov in nasprotnikov zakonov preprečilo ustavno sodišče.

V parlamentu je bila soglasno sprejeta tudi pokojninska reforma, ki je socialni partnerji (drugače kot prejšnjo) niso poslali na referendum, lotili pa so se tudi reforme trga dela. O tej pogajanja še potekajo, prav tako pa pogajanja s sindikati javnega sektorja glede znižanja mase plač za javne uslužbence za pet odstotkov. Vladi je uspelo pripraviti tudi proračuna za leti 2013 in 2014, večji projekt vlade pa so tudi napovedane korenite spremembe v pravosodju.

Razhajanja in škandalozna razkritja

Medtem ko je koalicija relativno dobro sodelovala glede ukrepov na gospodarskem področju, pa so se vse večje težave pojavljale glede ideoloških vprašanj: vladna prepoved rdeče zvezde na državni proslavi je povzročila razkol med SDS na eni in DL ter Desusom na drugi strani. Omeniti je še treba izgubljene referendumske podpise in spor med Vinkom Gorenakom ter Gregorjem Virantom, zaradi česar je bil notranji minister interpeliran.

Koalicijo (in opozicijo) so pretresale tudi afere, v katerih so glavno vlogo odigrali lažnivi in ponarejevalski poslanci (Ivan Vogrin, nekdanji poslanec DL, Branko Marinič, SDS, Alenka Koren Gomboc, SDS, in Truda Pepelnik, DL, iz vladnih strank, iz opozicijskih pa Borut Ambrožič, PS, Mitja Meršol, PS, Ivan Simčič, Desus).

Sodu pa je dno izbilo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o premoženjskem stanju Janeza Janše in prvaka opozicije Zorana Jankovića. Koalicijo sta tako že zapustila DL in Desus, za konec februarja ga je napovedal še SLS, Janši ostaja zvesta le Ljudmila Novak z NSi. 

Usoda Janševe vlade visi na nitki, ljudje na ulici

Usoda druge Janševe vlade tako na dan prve obletnice visi na nitki, saj premier Janša ne namerava odstopiti, med strankami pa že potekajo pogovori o različnih scenarijih slovenske politične prihodnosti.

In ljudstvo? Ljudje so na cesti: nekateri v prenesenem pomenu zaradi izgube službe, drugi pa dobesedno, ko na shodih in protestih, večinoma usmerjenih proti politični eliti, korupciji in strankokraciji v državi, že od jeseni zahtevajo spremembe, ki bi olajšale življenje običajnim državljanom, ne pa le tesno povezani politično-gospodarski eliti.