RIBNICA – Metka Černelič, nekdanja direktorica direktorata za prostor ministrstva za okolje in prostor, je leta 2006 takole poskušala omiliti sveto jezo vaščanov Kota pri Ribnici: »Če primerjamo prostorske akte občine Ribnica in podatke dejanskega stanja s posnetki ortofoto, je očitno, da sta koncesionarja presegla plansko območje izrabe peskokopa pri Kotu, zato nimata zakonske podlage za nadaljnje izkoriščanje rudnin. Vse bo preverila pristojna inšpekcija, ki bo ukrepala, tudi z ustavitvijo del.«
A obljubo, da bo investitorjema naložena sanacija tistega dela gramozne luknje pod mogočno ribniško Veliko Goro, ki je šel čez mejo, še pred zaprositvijo za nov izvedbeni akt, ki bo seveda moral biti opredeljen v prostorskem planu občine, je muca popapala.
Pri vseh postopkih bodo, drugače kot prej, upoštevali tudi prebivalce tega območja, je poudaril direktoričin šef, takratni okoljski minister Janez Podobnik.
Prestrašeni starši
»To je bila še ena v vrsti nategavščin, podobna oni iz leta 1991 oziroma 1994, ko je občina Ribnica izdala lokacijsko in gradbeno odločbo za širitev in sanacijo peskokopa. Takrat sem se tudi sam strinjal, misleč, da bodo peskokop postopoma zaprli, najdlje čez 15 ali 20 let dokončno. A od tega ni bilo nič, izraba se je razširila skoraj do vasi Dane,« je nejevoljen Janez Gorše, predsednik Civilne iniciative za zaprtje peskokopov Kot, Jurjevica in Breže. Te tri vasi so zložene druga ob drugi vzdolž ceste, ki pelje iz peskokopa proti občinskemu središču.
Lani sta rudarska inšpektorja Janez Lugarič in Suzana Macolič izdala povsem drugačno mnenje od tistega iz leta 2006, in sicer, povzeto na kratko, da je v kamnolomu in okrog njega vse v redu.
Gorše je zato prepričan: »Smo žrtve kapitala, ki ne pozna usmiljenja. Tu ni kaj dodati, a se bomo temu, tudi z ustanovitvijo Civilne iniciative, odločno uprli!«
Več kot 130 prevozov gramoza na dan z velikimi večosnimi tovornjaki, priklopniki in drugimi vozili je za ozko, tri metre široko javno vaško pot nevzdržno. Hiše, večina se jih drži roba ceste, ki se pod težo upogiba, se tresejo in pokajo, omet odpada, med poletno sušo se vse praši. Okna morajo biti v Kotu, kjer živi 127 duš, v lepem vremenu zaradi prašne zavese, ki se dviguje nad makadamsko cesto, tesno zaprta. Mnogi so zaradi neznosnega hrupa ob živce. Da bi se lahko dva človeka, ki se ob poti srečata, še malo pomenkovala, je utopično.
Najkrajšo potegnejo otroci. Ker ni ne šolske poti ne pločnika, se morajo na dolgi poti do križišča umikati tovornjakom, v snegu pa kot srnice skakati vstran. Starši so zato v nenehnem strahu.
| Naj odloči občinski svet Ribniški župan Jože Levstek o tem pove le: »Ne vem, zakaj se težave niso prej reševale. Sicer pa bo o tem peskolomu odločal občinski svet po pridobitvi strokovnih podlag.« |
Izvir presahnil, potok zasut
Zaradi delovanja peskokopa je presahnil izvir pitne vode za vasi Breže in Jurjevica, pesek je zasul bližnji vodotok Lazar.
»Razmere so še neznosnejše, odkar koncesionarja prevoze opravljata z večosnimi tovornjaki in prikolicami. Naša vas je razpotegnjena na vzpetini, zato hrup še bolj odmeva. Povsem nemočni smo,« potoži domačin Tomaž Košir.
Vaščani so neštetokrat prosili za omejitev prevozov med sedmo in tretjo uro ter zaporo ob sobotah. Prejeli so obljube, ki pa niso zdržale – tudi zato so se v Kotu uprli in leta 2006 bojkotirali občinske volitve.
Peskokop izrabljajo že več kot 40 let. Sprva, ko so po material komaj opazno prihajali z volovsko in konjsko vprego, še niti ni bilo posebno moteče. Traktorji so že prinesli hrup in druge težave, prevozi s tovornjaki pa so sodu izbili dno.
»Lokalna skupnost vaščane vleče za nos. Še posebno nas je zbodlo, zaradi tega je pravzaprav nastala Civilna iniciativa, ko je župan leta 2011 izdal sklep o izdelavi Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za širitev in sanacijo peskokopa Kot.«
Kapitalske lovke
Koncesionarja imata pogodbi za izrabo peskokopa do leta 2017 oziroma 2021, nadaljuje Gorše: »A kot na dlani je, tega nas je vaščane najbolj strah, da bo podaljšana, saj jima do takrat ne bo uspelo sanirati kopa, kar jima nalaga pogodba. Občina v svojih prostorskih načrtih med drugim ponuja obvozno cesto kot trajno rešitev (v primeru širitve peskokopa v Kotu), da bi se izognili prevozom skozi vas. To je sicer možno, ampak zgolj za Jurjevico, za Kot nikakor, saj leži v osrčju Nature 2000. Peskokop, ki prav tako leži v varovanem območju, pa kot da lahko širijo ... Opozarjamo na lovke kapitala in zavajanje lokalne skupnosti. Postregli so z izračunom, da bi obvoznica pogoltnila le pol hektarja zemlje. Že, že – zamolčali pa so, koliko novih hektarjev bo pobrala širitev peskokopa.«
Leta 2007 so zbrali več kot 79 odstotkov soglasij za izvedbo komasacij (združitev) parcel, a je občina komasacijsko območje Kot - Jurjevica uvrstila povsem na rep, s tem pa morebitno obvoznico odmaknila v še bolj nedoločljiv čas.
»Vseh muk bi nas zanesljivo odrešil edinole odvzem koncesije,« je jasen Gorše.
Rudarski inženir Željko Strnad pravi, da se čas izrabe peskoloma bliža koncu. V podrobnem občinskem načrtu bo določen postopek sanacije pred zaprtjem, meja območja izrabe rudnin, česar se vaščani najbolj bojijo, pa se zagotovo ne bo širila. A vaščani niti Strnadu ne verjamejo, temveč njegove besede dojemajo kot del celotne proti njim naravnane zarote.
