Zakaj bom pred mestno hišo izvajal kazniva dejanja?
Da, jutri, v ponedeljek 17. avgusta, ob 11. uri, bom pred uradom ljubljanskega župana Zorana Jankovića hranil golobe. To pa je na območju Mestne občine Ljubljana od danes kaznivo dejanje. Vsak dan pa bom, kot do sedaj, z mosta za pešce v Mostah hranil račke. To bom počel, ker: 1. Za odsotnost sočutja do trpečih nemočnih bitij – otrok in živali – ni opravičila, ta zakonski predpis (edinstven na zemeljski obli) pa poglablja trpljenje številnih vrst, predvsem nikogaršnjih muc. 2. Odločitev, da se ubijanje z lakoto neželenih živali uzakoni, je – dobesedno – zločin. Ne zoperstaviti se zločinu pomeni, v zločinu sodelovati – biti zločinec. 3. Da bi ohranil etično vitalnost in (posledično) rešil lastno življenje, se ne smem navajati niti na drobne krivice, kaj šele na zločine. Zločinov pa je toliko, da večini postajajo nevidni (v nekaterih članic EU so uzakonjeni bordeli z živalmi, poroke s hišnimi ljubljenčki …; če smo le pri živalih). 4. V stanju, ko norost vodi svet, ko zakonodajo oblikujejo povsem razčlovečeni posamezniki, je možno uzakoniti vse – tudi najstrašnejše oblike izrojevanja in najhujše zločine. Zato se zoperstavljam zakonom, ki negirajo duhovni ustroj človeštva in naravne zakone – nični so. 5. Novi zakonski predpis Mestne občine Ljubljana usmerja otroke na napačno stran življenja. Hranjenje nemočnih bitij (ali opazovanje tega) poživlja v otroku plemenitilne vzgibe in prispeva k spoznanju enosti vseobstoječega; odsotnost tega in privajanje na okostnjake, ki zaradi lakote umirajo na obroke, obrezdušuje bodočega odraslega in ga pripravlja na okrutnost do vsega, kar ga obdaja. 6. Skrb za ogrožene živali doživlja učlovečen posameznik kot skrb za lepi krogotok Narave – vsi skrbimo za celoto, celota skrbi za vse. Zato je ta skrb močna spodbuda za umetniško ustvarjanje, umetnost pa je najmočnejši dejavnik učlovečenja človeka. Posledično: ta predpis MOL izničuje bistven motiv rojevanja umetnosti, je torej dejavnik razčlovečenja. 7. Maloumna ali brezdušno zavajajoča je obrazložitev zakona: »Za živali je najprimernejša hrana tista, ki si jo lahko poiščejo same … S hranjenjem onesnažujemo reko …« Prvi del trditve velja za naravo, ki je živa, ne pa za Ljubljanico, ki je napol mrtva, kaj šele za ljubljanski asfalt. Trditev, da z drobtinicami kruha onesnažujemo reko in da je zaradi tega treba izvajati zločin nad živalmi, ob vsem, kar Ljubljanski holding neprenehoma »izroča« Ljubljanici, je svojevrstna rapsodija ogabnosti. 8. Nočem sprejeti vsakdanjika, ko redkim posameznikom, ki so zmožni življenjskega stika z vsem bivajočim in vidijo Pratemelj obstoja, ta stik trgajo razkrojevalci človečnosti, ki se plazijo v okuženem ozračju denarnih kalkulacij. 9. Še nekaj preostalih jas, na katerih cveti čistost življenja, bom ščitil pred mrtvaškim vetrom iz Mestne hiše. 10. Če se človek ne razvname na ponižanje, ga bo povozil črv (Hölderlin). |