LJUBLJANA, MARIBOR – Ministrstvo za delo je pred enim tednom objavilo razpis, v skladu s katerim želi izbrati najprimernejšega izvajalca »za rudarska dela pri izkopu posmrtnih ostankov v jašku I.« (na območju povojnega morišča Barbara rov v Hudi Jami) ter tudi še za pripravo posmrtnih ostankov za prevoz do Maribora in njihov pokop na Teznem. Slovenski oblastniki (predsednik države Borut Pahor, premier dr. Miro Cerar in drugi) soglasno podpirajo ta projekt. Vlada je sklenila upoštevati predloge komisije za reševanje vprašanj glede prikritih povojnih grobišč, ki ji predseduje dr. Jože Dežman, ter posmrtne ostanke političnih nasprotnikov nekdanje komunistične oblasti, ki jih je, kot je večkrat poudaril zgodovinar dr. Mitja Ferenc, načrtno likvidirala Ozna, čim prej pokopati v Parku spominov na pokopališču Dobrava. Na Teznem, ja.
Selitev in pokop posmrtnih ostankov umorjenih po drugi svetovni vojni (politični zaporniki so se morali sleči do golega in se uleči na trupla drugih, že pred njimi usmrčenih, potem pa so tudi njih ustrelili; nekatere so sicer v jašek rova Huda Jama zmetali celo žive in jih tam pustili umirati) naj bi se začela že letos, nadaljevala pa tudi prihodnje leto.
In? Rešitvi, ki jo usklajeno zagovarjajo naši oblastniki, odločno nasprotuje predsedstvo Društva Huda Jama (DHJ). Njegovi člani so raziskovalec totalitarističnih zločinov na slovenskih tleh Roman Leljak in Marko Štrovs, a tudi hrvaški strokovnjak za povojne poboje dr. Josip Jurčević. DHJ opozarja, da vlada posmrtnih ostankov iz Hude Jame najbrž ne bo le preselila na Tezno, saj želi tudi kremirati (upepeliti) del organskih ostankov umorjenih, ki menda niso primerni za shranjevanje v kostnici. DHJ vztraja, da je treba zagotoviti enako pieteten pokop ostankov vseh žrtev: »V primeru sežiganja dela organskih ostankov bi se ta možnost za vedno onemogočila in bi se zagrešil nov zločin nad žrtvami in njihovimi še živečimi sorodniki. In največji genocid po drugi svetovni vojni bi bil za vedno izbrisan iz zgodovine slovenskega naroda. Društvo Huda Jama ne bo dovolilo sežiga.« Roman Leljak, ki se sklicuje na vsebino uradno objavljenega »izvlečka iz zapisnika 81. redne seje vlade, ki je bila 24. marca letos« – tam piše, da bo treba opraviti tudi čiščenje skeletov za njihovo trajno shranitev, hkrati pa zagotoviti kremacijo organskih ostankov –, je nedvoumen: »Če ne bo šlo drugače, bomo pač člani našega društva stražili pred Hudo Jamo. Bomo pač organizirali vaške straže. Mar ni dr. Jože Dežman še pred enim letom zagotavljal, da posmrtnih ostankov ne bodo nikamor selili? Nazadnje pa smo v nekem časniku lahko prebrali, da bodo del organskih ostankov umorjenih v Hudi Jami zažgali in pepel raztresli po Teznem. Ko slišim, kako zelo je predsednik države navdušen nad takšnim načrtom komisije in vlade, se žal ne morem izogniti vtisu, da se že pripravlja na predsedniške volitve, ki bodo prihodnje leto.« Toda DHJ se ni ustavil pri navedenem protestu, vladi je poslal predlog za razrešitev dr. Jožeta Dežmana in sočasno izvolitev novega predsednika komisije za reševanje vprašanj glede prikritih povojnih grobišč. Predlaga dva kandidata: dr. Janeza Juhanta ali Francija Feltrina. Za nova člana komisije pa predlaga Romana Leljaka in Janeza Pintarja.
Pahor, ki je v tem tednu sprejel člane vladne komisije za reševanje vprašanj glede povojnih prikritih grobišč, je po pogovoru z njimi poudaril, češ da je politiki v sodelovanju z Dežmanovo komisijo počasi, mirno in brez velikega hrupa uspelo premakniti meje mogočega za dosego sprave na simbolni in stvarni ravni: »Opraviti pa moramo še nekatera pietetna ravnanja, ki bodo naredila to družbo bolj humano, bolj povezano in civilizirano.« No, preselitvi posmrtnih ostankov iz Hude Jame na Tezno je prva nasprotovala že Civilna pobuda Teharje, ki meni, da bi bil za pokop žrtev povojne revolucionarne morije še najustreznejša lokacija Spominski park v Teharjah. Ker pa se je območje Teharij v prejšnjih desetletjih očitno namenoma uporabljalo kot odlagališče odpadkov, ga je treba ekološko sanirati. Že zato tja ni mogoče seliti nobenih posmrtnih ostankov.
| Dežmanov odgovor društvu Na sporočilo predsedstva Društva Huda Jama (DHJ) se je ostro odzval predsednik komisije za reševanje vprašanj glede prikritih povojnih grobišč dr. Jože Dežman: »Z dopisom, ki je datiran 12. aprila 2016, ste znova dosegli novo raven sporočanja, ki vas bo, če boste tako nadaljevali, uvrstila med tiste, ki se norčujejo tako iz umorjenih kot iz njihovih svojcev. Škodite pa tudi slovenski državi in narodu ter vsem, ki si prizadevamo, da bi v sožitju presegli boleče sledi zločinske zgodovine...« Dežman trdi, da so očitki predsedstva DHJ neutemeljeni, saj izhajajo iz po pomoti objavljene, neveljavne vladne informacije: »Posmrtni ostanki bodo pokopani v Parku spominov na pokopališču Dobrava na Teznem. Pokopani bodo tako, da se bo vedelo, iz katerega dela rova sv. Barbare so. Ničesar pa ne bomo zažigali in nobenega pepela ne bomo nikjer raztresali. Sem že mislil, da tudi člani DHJ to vedo, saj je bil Marko Štrovs na nedavni seji parlamentarne komisije za peticije, ki jo vodi poslanka SDS Eva Irgl, videti povsem zadovoljen s sklepi naše komisije o selitvi posmrtnih ostankov iz Hude Jame na Tezno.« Ministrstvo za delo je zdaj na svoji spletni strani res objavilo sporočilo za javnost, v katerem pa možnost sežiganja organskih ostankov žrtev ni več omenjena. Politični zaporniki so se morali najprej sleči do golega in se uleči na trupla drugih, že pred njimi umorjenih, šele potem so tudi njih ustrelili. |
