REŠTANJ PRI SENOVEM – Skupna evropska domovina prinaša včasih tudi nepremostljive razlike v kulturi bivanja in življenja nasploh. Zadnja dva meseca to zelo občutijo prebivalci Reštanja pri Senovem, posavske vasice z okoli 250 prebivalci, ki so v svoje bivalno okolje nenadoma dobili skupino Romunov. Tujci sprva nikogar niso motili in nihče ni nasprotoval njihovi nastanitvi, a ko so sčasoma na dan začele prihajati njihove – za večino tukajšnjih krajanov – nesprejemljive navade, jim je počasi prekipelo. Spremembo še najbolj občutijo najbližji sosedje v stanovanjskem bloku sredi zaselka, pravzaprav gre za večjo večstanovanjsko hišo; ti vsak dan opazujejo Romune, ki za seboj puščajo umazanijo in navlako, potrebo opravljajo vsepovsod naokoli, prosjačijo in kalijo nočni mir. Pojavljati so se začele prve tatvine, vendar ni dokazov, ki bi jih povezovali s prišleki.
Stanovanjski blok so pred dolgimi leti zgradili za nastanitev rudarskih družin. Zdaj je vseh sedem stanovanj odkupljenih, tudi enosobno, v katerem živi Jožefa Kolar.
»Pred 30 leti so nam rekli, naj stanovanje odkupimo ali pa spakiramo stvari. Seveda sva ga s pokojnim možem odkupila v upanju, da bova na starost tu živela v miru. Zdaj pa poglejte, kaj nas doleti. Okoli bloka tekajo Romuni, prosjačijo za hrano, trkajo na vrata in sprašujejo, ali se lahko pri nas tuširajo, zunaj nenehno kurijo, ponoči pa tako glasno prepevajo, da se jih sliši daleč naokoli, celo v dolino.« V sosednje, prav tako enosobno stanovanje z okoli 40 kvadratnimi metri, last zasebnega podjetnika, so nastanili kakšnih deset Romunov. Stanovalci pravijo, da jih je včasih tudi več, in rečeno je bilo, da bodo ostali zgolj nekaj dni. V stanovanju ni elektrike in po vsej verjetnosti niti vode, zato se najemniki znajdejo, kakor vedo in znajo. »Tukaj so prijavljeni in bivajo povsem legalno, zato nihče nič ne more. Obvestili smo pristojne organe, a se samo izgovarjajo in nas pošiljajo od vrat do vrat. Za domačine so takšne razmere postale nevzdržne. V bloku živi tudi invalid,« doda Jožefina vnukinja Martina Žvar. »Za njimi povsod ostaja veliko umazanije, veliko potrebo opravljajo kar na travi, ob sosedovem vrtu, za cesto, na njivah. Kadar kuhajo zunaj, se neizmerno kadi, stvari puščajo nametane, na tla mečejo kruh, zelo so glasni. Niti po deseti uri zvečer ne odnehajo. Kričijo, prižigajo avtomobile, pri sosedih prosjačijo za hrano.«
Niso več svobodni
Kako so se Romuni sploh znašli v Reštanju in kaj tam počno? Stanovalci o tem ne vedo veliko, kajti z njimi se niti ne pogovarjajo, saj drug drugega ne razumejo. Po nekaterih podatkih naj bi bili tukaj zgolj zaradi sezonskega dela, po drugih naj bi čakali prijatelja, ki je pridržan v kazenskem postopku, domnevno zaradi kraje vozila. »Razložila sem policistom, kako moteče je, a pravijo, da so nemočni, čeprav bi nam radi pomagali. Pridejo, ko je več prijav. Grozno je. Lahko bi mi kateri od Romunov prišel srat tudi na prag, pa mu nič ne moreš. Sosed invalid nas je prosil, naj pomagamo in vendar kaj ukrenemo, a kako, če očitno ne moremo rešiti problema,« je ogorčena Jožefa.
Na vprašanje, ali so se poskušali pogovoriti z njimi, Jožefa odkima, saj se prišleki, kakor opaža, ne sporazumejo niti z lastnikom stanovanja, kaj da bi se potlej s sosedi. Pozdraviti z dober dan sicer znajo, a domačinov s tem niso prepričali. »Na Občini Krško so rekli, da jim ne morejo nič, ker so prijavljeni, pri inšpektorjih pa traja zelo dolgo,« navrže Martina. Po njenem mnenju bi morali Romune namestiti nekam v civilizacijo, da bi jih lahko nadzorovali, ne pa v odročni Reštanj. »V stanovanje naj raje namestijo katero mirno družino. Stanovalci nismo več svobodni, živimo v nenehnem strahu. Ponoči nekateri Romuni spijo kar zunaj, pri sosednjih hišah so se že začele pojavljati manjše kraje. Kolikor je mogoče, se jih izogibamo. Grozili nam niso, a naj se vendar prilagodijo tukajšnjemu načinu življenja. Tudi mi bi se morali drugod prilagoditi,« sklene Jožefa.
Obvestiti policijo »Policisti Policijske postaje Krško v zadnjem času niso prejeli prijav, ki bi se nanašale na kršitve javnega reda in miru ali druga nedovoljena ravnanja na naslovu, ki ga omenjate. Državljani Romunije, ki tam prebivajo, so pri pristojnem organu prijavili prebivališče in izpolnjujejo pogoje za prebivanje. Na Policijski upravi Novo mesto pogosto pozivamo občane, naj o kršitvah in kaznivih dejanjih obveščajo policijo. Policisti lahko ukrepajo le, če so o dogodku obveščeni ali ko sami zaznajo kršitve. Odzovejo se na vsako prijavo ali obvestilo o nepravilnostih, prekrških in kaznivih dejanjih in ukrepajo v skladu s pooblastili oziroma o kršitvah obvestijo druge pristojne organe,« so v pojasnilu zapisali na Policijski upravi Novo mesto. |