KAMNIK – Prirodoslovni muzej Slovenije, ki je najstarejša slovenska kulturna in znanstvena institucija, saj izvira iz leta 1821 ustanovljenega Deželnega muzeja, si je za svoj prepoznavni znak izbral mamuta, izkopanega 1938 ob Nevljici ob vznožju Kamniških Alp. O svojem največjem eksponatu so muzealci zapisali: »Na podlagi raziskav po izkopavanju so paleontologi sklepali, da je okostje ostanek samca, starega okoli 40 let. Živel je pred približno 20.000 leti. Vredno je poudariti, da je to eno najpopolnejših okostij mamuta v Evropi. Trenutno so posamezne kosti v postopku konservacije.«
Mamutov most
Mamut (Mammonteus primigenius) spada med največje izumrle kopenske sesalce iz rodu trobčarjev (Proboscidea). Vrsta je doživela svoj vrhunec v zadnji ledeni dobi, ko naj bi se črede pomikale po stepah in tundrah, ki so mejile na ledena območja. Pred mrazom jih je varovala od 50 do 80 centimetrov dolga dlaka, pod njo še od 4- do 5-centimetrski puh. Srednjeevropski mamut, tudi neveljski, je bil povprečno visok 3,5 metra. Imel je majhna ušesa, kratek rep in mogočne okle. Kamenodobnim lovcem je bil močno zaželen obilen plen.
Pisni viri o neveljski najdbi povedo, da je januarja 1938 kraljevska banska uprava začela regulirati hudourni potok Nevljico. Zaradi poplavljanja, predvsem pa spodjedanja brežine se je že nevarno približeval pokopališču in starodavni cerkvi sv. Jurija. Med gradbenimi deli, ki so hitro napredovala, so delavci večkrat zadeli na kosti, a jim vse do zaključne postavitve mostu čez kanal Nevljice niso namenjali pozornosti.
Ker je izgradnjo denarno podprla tudi občina, je župan Ferdinand (Nande) Novak pogosto obiskoval gradbišče in osebno nadzoroval potek del. V ponedeljek, 14. marca 1938, so se mu delavci potožili, da so pri odkopu temeljev v ilovici naleteli na nekakšne »štore«, ki jih zelo ovirajo pri delu. Župan je prosil, naj mu odlomijo kos »štora«, v njem pa brž zaslutil kost. Prekinil je odkopavanje, kost pa nesel pokazat veterinarskemu inšpektorju Josipu Nikolaju Sadnikarju v Kamnik. Županovo domnevo, da gre za kosti, je inšpektor potrdil.
Župan Novak in inšpektor Sadnikar sta se podvizala v Nevlje, spotoma pa pobrala še Sadnikarjeva sina Nika ml., študenta medicine, ki je ravno prišel na počitnice, in akademskega slikarja Staneta Cudermana s fotoaparatom. Slednjemu gre zasluga, da je najdišče fotografsko dokumentirano.
Sadnikar je takoj pravilno zaslutil, da gre za okostje mamuta, saj je imel v svoji zasebni muzejski zbirki že dve mamutovi kosti; prvo je sam našel v strugi Kamniške Bistrice pod Mokrico, drugo mu je prinesel nekdo s Perovega. Na njegov predlog je župan dela ustavil – s tem pa požel negodovanje Nevljanov, ki so nestrpno čakali obljubljeni novi most – in najdbo prijavil banski oblasti v Ljubljano. Ban dr. Marko Natlačen je nadaljnje delo zaupal Narodnemu muzeju iz Ljubljane. Strokovno odkopavanje sta prevzela zoolog dr. Fran Kos in preparator Viktor Herfort. V dobrih dveh tednih je bila najdena in izkopana večina mamutovih kosti. Zaščitili so jih že na kraju odkritja in odpeljali v laboratorij Prirodoslovnega oddelka Narodnega muzeja. Most so domačini po najdbi krstili za Mamutov most.
V pozabo ne sme
Mamut je bil restavriran in pripravljen za ogled v decembru 1941. Ker je bila že vojna, Kamnik pa ločen od Ljubljane z državno mejo med dvema okupacijskima državama, Italijo in Nemčijo, dogodek ni bil deležen pričakovane pozornosti. Po zaprtju razstave so mamuta iz previdnosti, da ga vojni čas ne bi kakor koli prizadel, pospravili v zaboje. Tako je pričakal konec vojne, ko so ga v miru spet sestavili in pokazali obiskovalcem muzeja, kjer je še zdaj. Poznejše analize so pokazale, da je najdeno okostje pripadalo samcu izjemnih dimenzij: visok je bil 361 cm, dolg 574 cm, v celoti ohranjeni okel pa meri 270 cm. Duh dogodkov izpred 75 let v Kamniku in Nevljah ni nikoli zamrl, pravi profesor Danijel Bezek z OŠ Frana Albrehta. Ker se pomena mamutovega odkritja vse bolj zavedajo, so ustanovili Ustanovo (fundacijo) Mamut Kamnik, ki bo poskušala najti prostor za postavitev mamutovega bronastega kipa, ki ga je v naravni velikosti izdelal kipar Miha Kač.
Ob mamutovem jubileju se bo v Kamniku zvrstilo tudi več prireditev. Štirinajstega marca, ko bodo v turistično-informacijskem centru na Glavnem trgu zvečer odprli razstavo Filatelističnega društva Ivan Vavpotič, bo na pošti v Kamniku mesto 1240, na Glavnem trgu, mogoče kupiti pisemsko ovojnico prvega dne in dobiti priložnostni žig.
Teden dni pozneje bodo v Matični knjižnici Kamnik odprli razstavo z naslovom Pričevalci, hkrati pa bodo razstavili likovna dela neveljskih šolarjev na navedeno tematiko. V aprilu bodo na POŠ v Nevljah počastili jubilej z odprtjem stalne razstave.
Še ena umetniška upodobitev neveljskega mamuta Lovski nožek
Opozoriti velja še neko odkritje, ki se po dimenzijah sicer ne more kosati z mamutom, je pa pomembnejše z vidika človekove civilizacije: »V četrtek, 17. marca 1938, je bil ob neki kosti odkrit kamniti nožiček lovca gravettienske kulture (okoli 20.000 let od sedanjosti). Najdeni mamut je bil lovski plen kamenodobnih lovcev. Pred 75 leti je bila potrjena prva postojanka kamenodobnih lovcev na planem pri nas. Pred tem so namreč bile odkrite postojanke lovcev v jamah (npr. Potočka zijalka).«
