LJUBLJANA – Ob izbruhu ošpic se mnogi starši spet sprašujejo, ali bi svoje otroke cepili ali ne. Vse pogostejši in glasnejši so primeri, ko starši poročajo, da je njihov otrok po cepljenju zbolel, pediater Marko Pokorn pa pravi, da teh otrok ni veliko, da se na 100 tisoč otrok pojavi 60 primerov reakcij. Pokorn je v Epilogu še dodal, da sploh ni nujno, da so to tudi reakcije na cepljenje.
»Vse bi dal, da bi bil cepljen«
Pediater še dodaja, da naravnega načina, kako preboleti tetanus, otroško paralizo, ošpice, davico in oslovski kašelj, ni. Edina bolezen, ki je bila izkoreninjena in se proti njej ne cepi več obvezno, so črne koze, pravi Pokorn.
Miha Janc, upokojeni mikrobiolog, ki je zbolel za otroško paralizo, je povedal, da je bolezen prizadela osrednje živčevje in mu spremenila življenja. Srečo je imel, da bolezen ni prizadela pljuč, da ni bil priklenjen na železna pljuča.
Epidemija otroške paralize je bila povod za postavitev infekcijske klinike. Ko so leta 1975 uvedli cepljenje, skoraj ni bilo več pojavov te bolezni. »Vse bi dal, da bi bil cepljen. Ne morem verjeti, da nekateri ne cepijo svojih otrok,« je dejal. Na bolezen otroške paralize se spomni vsak dan, je delno invaliden, mišice se mu na eni roki niso razvile.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, da izboljšanje higienskih standardov seveda pomaga, vendar nobena od teh bolezni ne izgine ob izboljšani higieni.
Ni nujno, da je povezano s cepljenjem
Pediater pojasnjuje, da so najpogostejši stranski učinki po cepljenju blažje alergijske reakcije in povišana temperatura. Mamica dečka je povedala, da je »tri dni po cepljenju dobil napad, podoben epileptičnemu napadu. Dihati ni mogel, oči je obračal«. V bolnišnici so ji zatrjevali, da to ni reakcija na cepivo. Na kontroli pa ji je osebni zdravnik dejal, da je šlo prav za to. Mamica je pojasnila, da v navodilih piše, da se lahko taki napadi pojavljajo v družinah, kjer je prisotna epilepsija, in dodala, da jih tega ni nihče ni vprašal niti jim ni dal navodil.
Pokorn je navedel raziskavo, ki so jo izvedli na Danskem. Pravi, da so izsledki pokazali, da je bila med cepljenimi alergija prisotna pri 13 odstotkih otrok, med necepljenimi pa pri 25 odstotkih. Raziskujejo tudi povezavo med cepivi in razvojnimi motnjami, avtizmom. Pokorn opozarja, da se prvi znaki avtizma pojavijo ravno v času, ko so otroci cepljeni. Na pol milijona otrok raziskava kaže, da med cepljenimi ni več avtistov. Ob tem je opozoril, da je z avtizmom povezana starost staršev. »Pri ženski, ki ima otroka pri 40. letih, se tveganost, da rodi otroka z avtizmom, poveča za kar 50 odstotkov.« Dodal je, da je enaka situacija z očeti.
Mikrobiologinja pravi, da je pri cepljenju vedno tveganje, je pa tveganje še veliko večje, če zboliš za boleznijo proti kateri nisi cepljen.
Pod 95 odstotki
Letos je v Sloveniji odstotek cepljenosti prvič upadel pod 95 odstotkov, na 94 odstotkov. Največji je upad v Ljubljani, na 89 odstotkov. Mikrobiologinja pravi, da živimo v iluziji, ker se te bolezni ne pojavljajo več, a še vedno obstajajo. Raziskave kažejo, da takoj, ko upade število cepljenih, se bolezni spet pojavijo.
Ogroženi so predvsem tisti, ki niso cepljeni, in starejši, ko je cepivo že izzvenelo. Obstajajo pa otroci, ki jih iz zdravstvenih razlogov res ne smejo cepiti.
Med 17 obolelimi, ki so prejšnji teden zboleli za ošpicami, je šest takih, ki so dobili dva odmerka cepiva. Pokorn pravi, da je od tega cepljenja minilo že vsaj 30 let, da cepljenje takrat še ni bilo tako učinkovito. Tistim, ki se odpravljajo v Bosno, svetujejo, da se gredo še enkrat cepit, če še niso dobili dveh odmerkov.
Meni, da je Slovenija daleč od tega, da bi bilo cepljenje prostovoljno. Proti gripi se namreč cepi le 12 odstotkov prebivalstva. Prepričan je, če bi bilo cepljenje prostovoljno, bi se cilj, da je v Sloveniji cepljenih 95 odstotkov ljudi, močno oddaljil. To pa bi spet pomenilo veliko tveganje za pojav bolezni.
