Smo sredi prvomajskih praznikov, četudi bo 1. maj šele pojutrišnjem. Če drugega ne, nam je letošnji praznik dela prinesel optimalno sosledje dela prostih dni. Kar štiri, z vsega enim dnem dodatnega dopusta celo šest. Mnogi jih izkoriščajo za mini dopustovanje, potovanje, druženje, zapravljanje. Niti pomislijo ne na praznično izročilo, na prve delavske demonstracije v daljnem Chicagu pred davnimi trinajstimi desetletji, na poznejša borčevsko-delavska petelinjenja. Ker jim ni potrebno, ker imajo delo in denar. V pozabo jim je utonil še tisti 1. maj leta 2004, ko smo se Slovenci vrnili domov, nazaj v Evropo, kjer smo kakih trinajst stoletij že živeli. Pa so nas potem stlačili v meje in okvire eks Juge. Praznik dela je preživel vse sisteme in režime. A le kdo si je kdaj mislil, da bo po 26 letih samostojnosti in po trinajstih letih sobivanja z EU še danes tako prekleto aktualen. Ker dela ni ali pa je preslabo plačano.
Pisala nam je bralka Irena, če bi ji pripisal priimek, bi ji nemara vzel še tisto nekaj ponosa, dostojanstva, kar ji ga je preostalo. Zaželela nam je lep 1. maj in zraven pripisala s petimi klicaji opremljeno besedico hvala. Ker smo ji pomagali. Šteje jih 48, pa piše, da je verjetno prestara, da bi jo kdo zaposlil; vse, kar premore, je nekaj zemlje. »V tej naši Sloveniji ni pravice. Rada bi še bila koristna, a me družba zavrača, dela zame ni. Hvala vam, ker se borite za nas reveže, zapuščene, obupane. Prosim vas le, da ostanete takšni, dobrodelni, dobrosrčni in pravični,« nam z okorelo pisavo polaga na srce. In doda, kako bi bila srečna, presrečna, če bi jima bilo z njenim gluhonemim partnerjem dano živeti z vsaj 300 evri na mesec. Pa jima ni. Da preživi, je prodala še spomin na očeta, njegovo zapestnico. Kaj bo prodala jutri?
O irenah danes nihče ne govori. Tudi ne o Abrahamu Lincolnu, ki je že pred poldrugim stoletjem svaril, da je delo pomembnejše od kapitala. Da ta nikdar ne bi obstajal, če pred njim ne bi bilo dela. Čemu torej sploh imamo praznik dela? Zgolj za puhloglave nastope dobro plačanih sindikalnih voditeljev? Zavoljo prvomajskega golaža, mlajev in kresov? Za prvomajska potovanja in dodatne zaslužke Kompasa, Sončka, Palme, Relaxa, Odiseja?
Da preživi čez 1. maj, je gospa Irena prodala očetov spominek.
