Večji del srednje in južne Evrope je konec prejšnjega tedna preplavil mrzel polarni zrak. Najnižje jutranje temperature so se v večjem delu Slovenije med 20. in 21. aprilom spustile pod ničlo, kar je povzročilo poškodbe na rastlinah.
Napoved Praznični četrtek bo zelo deževen, za 1. maj pa so spodbudnejši obeti. Od 27. do 2. maja 2017 V prihodnjem tednu se bo nad zahodno Evropo poglobila izrazita višinska dolina. Nad zahodnim Sredozemljem bo sredi tedna nastal plitev ciklon, ki se bo počasi pomikal čez osrednje in severno Sredozemlje proti Balkanu. Nad nami bo prevladoval vlažen in topel jugozahodnik. Hladna fronta bo v četrtek prešla Slovenijo, za njo bo zapihal severovzhodnik in od zahoda se bo nad vzhodne Alpe, severni Balkan in severno Sredozemlje razširilo območje visokega zračnega tlaka. V petek bo v višinah nad nami precej hladen zrak, v soboto pa bo že dotekal toplejši. V četrtek bo deževalo povsod, meja sneženja se bo spuščala. V petek bodo občasne še krajevne padavine, deloma plohe in hladneje bo. Od sobote dalje pa spet kaže na suho in postopno nekoliko toplejše vreme. |
Največja nevarnost v zgodnjem razvoju
Po podatkih fenološkega monitoringa ARSO je letošnji fenološki razvoj od 10 do 14 dni zgodnejši od običajnega, k čemur je pripomoglo nadpovprečno toplo vreme marca in v prvi polovici aprila. Pred zmrzaljo so bile koščičaste vrste sadnih dreves v razvojni fazi plodičev, podobno hruške. Zgodnje sorte jablane so ponekod že odcvetele, večinoma pa so polno cvetele in odcvetale. Izjeme so le višje in izpostavljene lege, kjer so cvetni brsti pričakali pozebo še v fazah mišjega ušesca, balončka oziroma prvih odprtih cvetov.
Vinska trta v normalnih temperaturnih razmerah začne aktivno rasti, ko povprečne dnevne temperature preidejo 10 °C. Na Goriškem in v Brdih so se že razvili prvi listi, od 6 do 8 dni bolj zgodaj kot običajno. Tudi v drugih vinogradniških legah v podravskem in posavskem vinorodnem območju že lahko opazimo razvoj mladih poganjkov.
Občutljivost za pozebo je odvisna od sadne vrste, sorte in predvsem od razvojne faze. Če se brsti pripravljajo k cvetenju, a so ti še zaprti, lahko prenesejo temperaturo do okoli –3 °C. Ko se cvetovi odprejo, pa so lahko kritične temperature že okoli –2 °C. Oplojeni cvetovi in mladi plodiči so najbolj občutljivi.
Pri koščičarjih, pečkarjih in orehu jih lahko uniči temperatura zraka pod –1 °C, za marelice pa je usodno že –0,5 °C, še toliko bolj, če kritične temperature trajajo več ur. Mlade poganjke in liste vinske trte uničijo temperature pod –1 °C.
Pozeba 2017
Ko omenjamo pozebo, si na splošno predstavljamo prehod vode iz tekočega v trdno stanje in vzporedno s tem temperaturo 0 °C.
Vendar ni rečeno, da rastline pozebejo, ko temperature padejo pod 0 °C, nekatere že pri temperaturah malo nad ničlo, druge pa ostanejo nepoškodovane pri razmeroma nizkih negativnih temperaturah.
Na stopnjo odpornosti vplivajo z ene strani biološke lastnosti rastline, z druge pa cela vrsta zunanjih dejavnikov, ki so delovali na rastlino v njenem življenjskem ciklusu.
Najobčutljivejši za pozebo so generativni organi. Občutljivost za nizke temperature se stopnjuje s stopnjo razvoja: najmanj občutljiv je zaprt brst, najbolj pa ravnokar oplojen cvet oziroma plodič.
Cvetenje je pri večini rastlin postopno, zato je pozeba 100-odstotna le pri zelo nizkih temperaturah. Pri zmernih padcih temperatur pozebejo le najobčutljivejša tkiva in cvetni nastavek se redči. Na obseg pozebe poleg intenzitete nizkih temperatur zraka vplivata trajanje in pogostnost nizkih temperatur.
Med zelo odpornimi rastlinami, ki prenesejo temperature od –7 do –10 °C, je jaro žito, med odporne spadajo tudi sončnice, lan, konoplja, sladkorna pesa, korenje, Slabo odporna sta koruza in krompir, ki preneseta do –3 °C, neodporni pa ajda, kumare, paradižnik, fižol, sadno drevje, vinska trta, ki pozebejo že okrog –1 °C.
zaprti brsti polno cvetenje mladi plodiči |
25.–30. april 2016
V suhi zračni masi 25. aprila zvečer se je ozračje hitro hladilo, a se je zlasti v zahodni polovici Slovenije sredi noči pooblačilo, kar je zaustavilo nadaljnje ohlajanje. Tako je bilo 26. aprila zjutraj po nižinah najhladneje na vzhodu, marsikje od –2 °C do –4 °C. V mnogo zatišnih legah zahodne polovice Slovenije je bilo še hladneje 29. ali 30. aprila zjutraj, v vzpetem svetu ob sneženju v noči na 28. april in v visokogorju že 25. aprila.
Kaj postorimo konec aprila
• Poškropimo po pozebi prizadete rastline s pripravki za dvig odpornosti. Kaj postorimo konec aprila
• Poškropimo po pozebi prizadete rastline s pripravki za dvig odpornosti.
