LJUBLJANA – Razmere v slovenskem zdravstvu niso bleščeče, nujnih večjih strukturnih sprememb na tem področju pa se že (pre)dolgo ni lotil noben od zadnjih resornih ministrov. S katerim je bilo, kot je znano, kar precej križev ali težav, saj so s položaja raje odhajali kot na njem vztrajali. Večkrat je slišati očitke o predragem slovenskem zdravstvu in kako za bolnike neboleče racionalizirati delovni proces in stroške zdravstvenih ustanov.
Imamo preveč bolnišnic?
V Sloveniji imamo 26 bolnišnic, v javnosti pa se le redko pojavlja vprašanje o primernosti tega števila. Imamo bolnišnic v Sloveniji preveč, premalo ali ravno prav? Da je mogoča v tem času krize razprava tudi o tem, je v nedavnem pogovoru za Delovo Sobotno prilogo opozoril Willem Jacob Westerlaken, član uprave zavarovalnice Adriatic Slovenica, ki sicer prihaja iz Nizozemske.
Ker ima Slovenija 26 bolnišnic, se sprašuje, ali je glede na ureditev, stroške in velikost države smiselno financirati tolikšno število bolnišnic. Za primerjavo vzame nemško mesto München, ki da ima nekaj več ljudi, kot jih ima Slovenija, in je manjši, ampak ima le devet bolnišnic. Pravi, da bi se v Sloveniji stroški financiranja precej znižali, če bi zaprli nekaj bolnišnic.
Fakin: Dovolj je deset regijskih bolnišnic s sateliti
Pa je to res? Samo Fakin, prvi mož Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), pa ne vidi potrebe po ukinjanju bolnišnic. »Meni, da bi ob specializaciji bolnišnic potrebovali deset regijskih bolnišnic s sateliti. Več jih ne potrebujemo.« Konkretno bi to za regijo pomenilo, da bi bila, na primer, ptujska bolnišnica satelit mariborske.
Potrebe po ukinjanju katere koli bolnišnice ni, ker bi to pomenilo, da se morajo tako zaposleni kot tudi bolniki voziti drugam, kar je povezano s stroški, dodaja Fakin. Meni, da bi bilo treba pogledati in preveriti, katere storitve lahko manjše bolnišnice (kot so v Trbovljah, Brežicah, na Ptuju) učinkovito opravljajo.
Saj, kot pravi, majhnost nikakor ni ovira. Porodnišnici v Kranju in Postojni sta med najbolj učinkovitimi v Sloveniji »in ni nobene potrebe po tem, da bi ju ukinili,« pravi Fakin in dodaja, da sta obe tudi finančno ter organizacijsko učinkoviti. Težava pa je v tem, da za nujne primere ni vseskozi prisotnih kirurgov, internistov in drugih kadrov. Rešitev za manjše bolnišnice vidi v specializaciji, da bi vsi delali vse, hkrati pa morajo biti storitve na dovolj visoki strokovni ravni, ureditev pa mora biti tudi ekonomsko vzdržna.
Vsaj 3000 bolnikov, sicer oddelka ni
Generalni direktor postreže s konkretnim primerom: oddelek je racionalen takrat, ko imaš na oddelku najmanj 3000 bolnikov na leto, za kar potrebuješ od šest do osem zdravnikov, ki imajo dovolj dela in poskrbijo, da kaj ne gre narobe. Če v bolnišnici ni dovolj specialistov, lahko delo (denimo v času dopusta in podobno) stoji, bolnike pa je treba preusmeriti drugam.
»Če, denimo, na ortopedskem oddelku ni vsaj 3000 bolnikov, ga ni mogoče ustanoviti ali opravljati ortopedskih operacij. Nato se na hitro lahko izračuna, koliko takih oddelkov ali centrov bi potrebovali v Sloveniji. Ker pa se s tem vsa leta ni nihče ukvarjal, so medicinske stroke nastale v bolnišnicah tako, da se je kateri od zdravnikov 'spomnil', da bi bila dobra ideja,« pravi Fakin. Kot primer ne dovolj izkoriščene opreme, ki je draga, navede kirurškega robota iz Celja, ki da ima le eno pomanjkljivost: draga oprema bi bila lahko bolj izkoriščena, saj ni vedno prisotnega usposobljenega strokovnjaka.
Trije srčno-žilni centri preveč za Slovenijo
Fakin dodaja, da celjski primer še zdaleč ni edini in da je takih posebnosti v slovenskem zdravstvu še več. Ocenjuje tudi, da v Sloveniji ne potrebujemo treh srčno-žilnih kirurških centrov, da zadoščata dva, v Mariboru in Ljubljani, saj da zmoreta potrebno delo.
Kar se tiče bolnišnične mreže, je treba določiti minimalne standarde kakovosti opravljanja določenih medicinskih posegov ali storitev, nad tem naj bi bedelo ministrstvo, ki pa se do zdaj s tem ni pretirano ukvarjalo, je jasen Fakin. Ministrstvo ni predpisalo, kakšne storitve in posege se sme opravljati v posameznih bolnišnicah, in se s tem niso preveč ukvarjali. »Bi pa bili na tak način zagotovljeni kakovost opravljenih posegov in ekonomska učinkovitost,« zaključuje Fakin.
Mnenje ministrstva za zdravje o možnosti zmanjšanja števila bolnišnic v Sloveniji in drugih aktualnih temah bomo objavili v prihodnjem tednu.
V Sloveniji delujeta dve samostojni porodnišnici: v Postojni in Kranju. Porodnišnici imata tudi oba Univerzitetna klinična centra – v Mariboru in Ljubljani, porodniške oddelke pa imajo tudi v vseh 10 splošnih bolnišnicah. |