Korel doživi prometno nesrečo, v kateri je huje poškodovan. V bolnišnici ga obišče Polde, ki najde svojega najboljšega prijatelja privezanega na posteljo, od nje visi več cevk.
Polde: »Prijatelj, daj, povej mi, kako si?«
Korel le: »Mmm.«
Polde: »Reci vsaj nekaj!«
Korel spet: »Mmmmmm.«
Polde: »Prav, če ne moreš govoriti, pa napiši. Tu imaš papir in svinčnik.«
Revež začne pisati, ko stopi v sobo sestra. Nažene Poldeta, ki mu ostane le še toliko časa, da hitro vzame listek, ki mu ga je napisal Korel in ga porine v žep.
Naslednje jutro ga pričaka obvestilo, da je Korel umrl.
Na pogrebu ne more zadržati solza in seže v žep po robec. Tam pa listek, na katerega je že pozabil. Polde bulji vanj in bere: »Budalo, umakni se, stojiš mi na cevki od kisika!«
Na faksu je čas izpitov. Med tistimi, ki se potijo, je tudi študent Grega.
»Nisem ravno zadovoljen z vašim znanjem, zato izpita niste opravili,« mu naposled reče profesor. Grega pa: »Gospod profesor, naj vas opozorim, da ste pred tem, da zagrešite kaznivo dejanje prevare.«
Profesor začudeno in ogorčeno: »Kako!?«
Študent: »Po kazenskem zakoniku zagreši prevaro tisti, ki izrabi neznanje drugega z namenom, da mu škoduje.«
