Zaradi narave dela veliko časa, petnajst let bo že, presedim po zadnjih klopeh sodnih dvoran. Pred tem na vhodu v objektiv lovim v okove vklenjene morilce, posiljevalce, dilerje, roparje, vlomilce, pedofile... Ko sem enkrat nekaj bleknil na glas v sodni dvorani, sem fasal ukor. Naslednjič sem, ko se je odvetnica lotila branjenja velikega dilerja, otrokom je pred osnovnimi šolami prodajal drogo, dejal, da bi po mojem pojmovanju pravnega reda morali pred sodnijo postaviti dva žerjava.
Enega velikega in drugega manjšega – na prvega bi za vrat dvignili dilerja, na drugega njegovega zagovornika. Sem se komaj izmuznil. Najprej klofuti, nato še tožbi. Da je pravna veda hudimano zakomplicirana zadeva, sem spoznal, ko sem v enem dopoldnevu spremljal dve sojenji naenkrat. V eni sodni dvorani so merili kazen visoki živini, ki je poneverjala milijone, v drugi ubogi pari, ki je sunila iz denarnice sedemdeset evrov. Prvi, seveda skoraj neozdravljivo bolan in neprišteven in kar je še te izvedenske navlake zraven, jo je odnesel s pogojno zaporno kaznijo. Drugi, klošar in brezdomec, je za sedem desetakov šel sedet za sedem mesecev. Tudi obsojen sem bil, ker sem o nekom, ki je storil kruto dejanje proti živali, napisal, da se je vsakodnevno podvržen doma kuhanemu žganju le tako lahko postavil pred vaškimi krjavlji. Pozneje so me oprostili.
Kriminalci vseh branž so moje redne stranke. Najbolj vesel sem jih takrat, ko grem na kakšno prireditev, kjer se po športno dajejo s pestmi med seboj. V prvih treh vrstah gledalcev jih je vsaj polovica, ki so bili moji klienti na straneh črne kronike. Z vsakim sem se še rokoval, ga povprašal, kako je in kdaj je bil zunaj. No, da so me nabunkali kot vola, tudi povem. Med mlatenjem so spoznali, da klestijo napačnega. Fantje z one strani prava so dejali, da se mi oproščajo. Da bodo moji večni dolžniki, in so šli nalomit pravega.
Za piko na vse skupaj, o tem pravu, ne da bi omenjal visoke goste naših sodišč, tajkune in podobne patrone, navržem še podatek, da sem slišal odvetnika, ki je svojemu klientu pred zaslišanjem rekel, da naj mu pove vse po pravici. Za poznejše laganje je že on prav dobro plačan.
Pravo. Le za pest resnice je v njem in težko jo je odkriti.
