NA KOŽO

Pravljični evro

Objavljeno 11. januar 2013 23.55 | Posodobljeno 11. januar 2013 23.57 | Piše: Bojan Budja
Ključne besede: komentar

Z evrom smo zakorakali v sedmo leto. In sedmica je tudi pravljično število.

Bojan Budja.

So dogodki, ki v poplavi drugih neopazno zbežijo mimo nas. Nekateri si to zaslužijo, drugi ne. Včeraj sem denimo prebral, da je Evropska centralna banka predstavila popolnoma nov bankovec za pet evrov. Menda vključuje nekaj spremenjenih in izboljšanih zaščitnih elementov. V rokah ga bomo držali že maja, obvestilo je prineslo tudi napoved, da mu bodo sčasoma sledili podobno izboljšani in polepšani bankovci za deset, dvajset, petdeset, sto, dvesto in petsto evrov. A niti ko bodo v prometu, jih žal vsem ne bo dano stiskati v rokah. Posebno ne zadnjih treh, nekateri se jih ne bodo dotaknili nikoli, drugi le kdaj pa kdaj v letu.

Slovenci smo si z evrom na ti od 2007. Še iz časa blaginje, ko je bilo osrednje vprašanje pod Alpami, kako novo nacionalno valuto napisati: ali evro ali euro. Sila malo se jih je takrat ukvarjalo z vprašanjem, kako do evra ali eura sploh priti. Če se prav spomnim, je bila opravljena celo nacionalna anketa, po kateri jih je 64 odstotkov glasovalo za u in 24 za v, preostalim trinajstim odstotkom je bilo nekako vseeno. Ker so bili najbrž že takrat brez kakršnega koli cekina. Čeprav je euro ime dobil po Europi, ki se je tako imenovala še, ko so bili naši predniki nepismeni pastirčki v slamnatih kočah zakarpatskih močvirij, so zmagali tisti, ki so zahtevali besedico evro. Evropsko valuto smo poslovenili. Kot bi denimo legendarnega Jeana Paula Belmonda prekrstili v Janeza Pavla Belmonda. Takšni pač smo.

Z evrom smo zakorakali v sedmo leto. Sedem je pravljično število, matematiki bodo seveda urno dodali, da predvsem naravno. Pa tudi Mersennovo praštevilo, drugo središčno šestkotniško število, četrto Čenovo praštevilo, sedmo Perrinovo število, Harshadovo število, tretji člen Sylvestrovega zaporedja ter še in še. Drži, vse to je sedmica. A za narod vendarle predvsem pravljična, pravljica pa je tista pripovedna zvrst ljudskega slovstva, ki ima praviloma srečen zaključek. Je hepiendovska. Nič zato, če je sad domišljije. Saj si tudi to, da bo evro v svojem sedmem letu pod Alpami zaživel srečno pravljično življenje, zgolj domišljamo. Pa se imejmo lepo vsaj v sanjah!

Deli s prijatelji