LAŠKO – Okoli 1000 ljudi, večinoma Slovencev in Hrvatov, se je pri rovu sv. Barbare v Hudi jami udeležilo spominske slovesnosti z mašo ob 70-letnici povojnih pobojev, ki predstavljajo eno največjih tragedij slovenskega naroda. Mašo je ob pomoči hrvaškega škofa Mileta Bogoviča in priorja Edmunda Wagenhoferja vodil celjski škof Stanislav Lipovšek.
Lipovšek je v svojem nagovoru med drugim pozval k skrbi za mir in pravičnost, priznanje resnice ter popravo krivic in posledic med- in povojnega nasilja, pa tudi k odpuščanju in spravi. 70 let je minilo od konca druge svetovne vojne, od teh jih je po njegovih besedah 50 minilo v prisilnem molku in načrtnem prikrivanju resnice, o čemer priča 600 in več večinoma še neurejenih grobišč po vseh delih naše domovine, kar je temna stran naše zgodovine.
»Je pa še druga, svetlejša stran, ki se je kljub vsem oviram uresničevala v prizadevanju, da bi skupaj s civiliziranimi narodi Evrope, ki so poskrbeli za ozdravljenje ran in posledic vojne ter se približali temeljni civilizacijski normi, ki pokojnim daje pravico do imena in groba. Hvaležni smo vsem, ki so se podali na pot poprave krivic in nasilja, še posebej pa na pota, ki vodijo k odpuščanju in spravi ter k resničnemu miru,« je dejal Lipovšek.
Iskrena prihodnost še oddaljena
Osrednja govornica na slovesnosti po maši je bila predsednica parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl, ki je med drugim dejala, da bo, dokler bo del politike zavestno ščitil morilce in potvarjal zgodovino v delu, ko govorimo o povojni moriji, težko graditi iskreno skupno prihodnost.
»Besedišče, ki se je zlasti v zadnjih mesecih razvilo ob govorih ob 70-letnici konca druge svetovne vojne pri naslednikih komunistične partije, kaže na pohabljenost njihovega vrednostnega sistema. Očitno niso nikoli posvojili vrednostnega sistema, ki bi jasno razločeval med tem, kaj je prav in kaj narobe, med tem, kaj je pravično in kaj je krivično, kaj je etično in kaj zavržno,« je dejala Irglova.
Po njenih besedah to niso vprašanja, vezana na posamično politiko, ampak vprašanja vrednostnega sistema, ki bi morala biti vsem nam skupna. V vsakem civiliziranem in demokratičnem svetu po njenih besedah velja pomor brez sodnih procesov za zločin, zato je z vidika občečloveških norm nedoumljivo, da del politike noče razlikovati med usmrtitvijo, ki je izvršena na podlagi sodnega procesa, ter pomorom, ki je bil storjen brez enega samega pravnega akta, izključno zaradi realizacije komunistične ideologije.
»Neverjetno je, da se sploh pogovarjamo o tem, ali je zločin treba obsoditi in zločince kaznovati, a kadar koli na desnici odpremo takšna vprašanja, nam tisti, ki ščitijo takratne zločine in komunistični režim, očitajo ideologijo. Vendar pa pravica do groba ni in ne more biti ideološko vprašanje, gre za vprašanje pietete,« je še dodala poslanka SDS.
Današnjo slovesnost je pripravilo Društvo za ureditev zamolčanih grobov. Leta 2009 so namreč delavci Rudnika Trbovlje-Hrastnik prebili pregrado v rovu Sv. Barbare in odkrili posmrtne ostanke več sto žrtev. Doslej so izkopali in opravili forenzični pregled okoli 800 okostij, stroka pa predvideva, da so v rovih še vedno ostanki več kot 2000 žrtev.
