LJUBLJANA – Borut Pahor je zmagovalec predsedniških volitev, a je hkrati tudi poraženec. Marjan Šarec je poraženec volitev, a je hkrati tudi zmagovalec.
Pahor je zmagovalec, ker je v drugem krogu zmagal. Toda najbolj priljubljeni slovenski politik je zmagal z najmanjšo razliko v zgodovini drugega kroga. Političnemu veteranu je za ovratnik dihal novinec na nacionalni politični sceni. Da ga ni prehitel, je verjetno posledica Pahorjeve kilometrine.
Tik pred volitvami je učinkovito zasejal dvom pri previdnem slovenskem volivcu, da, bog ne daj, ne bi preveč tvegal. »Ziher je ziher,« so si verjetno mislili tudi tisti, ki so leta 1990 podprli zmago Demosa in menjavo režima, hkrati pa so državo uravnotežili z izvolitvijo Milana Kučana.
Pahor je zmagovalec, ker je kot prvi po Kučanu ponovil mandat. A Pahorju nesimpatičen stric Kučan je dvakrat zmagal že v prvem krogu. Drugi mandat je »podložil« s 508.000 glasovi (prvega s skoraj 794.000). Kot bi rekel Pahor, nepredstavljivo: Pahor jih je dobil le 374.000.
Kralj instagrama je zmagovalec, ker na volitvah šteje le zmaga, tudi če dobiš le en všeček, pardon, glas več. Toda nekdanji premier je tudi bridki poraženec, ker kar 78 odstotkov slovenskih volivcev ni glasovalo zanj. Več kot polovica jih je namreč ostala doma, preostali so obkrožili Šarca. Nepredstavljiv problem legitimnosti, če gospod predsednik dovolijo malček pahorjanskega pretiravanja.
Nekdanji maneken je poraženec, ker si je v zmagovalnem govoru dovolil govoriti o domnevni množični udeležbi, ki so jo vsi resni analitiki ocenjevali za katastrofalno.« Hvaležen sem, da ste se tudi v drugem krogu, morda celo nad pričakovanji, množično udeležili tega izrekanja podpore. Mislim, da je bila volilna udeležba v drugem krogu višja od pričakovanj,« je dajal stari novi predsednik, čeprav je le pred nekaj dnevi »tvegal napoved«, da bo udeležba višja kot v prvem krogu. Le kako ga je lahko potem udeležba celo »prijetno presenetila, ker ni bila bistveno manjša kot v prvem krogu«?
Pahor je visoko prednost izgubljal tudi zaradi napake v volilni strategiji, saj je privolil v številna soočenja. Trmasto je vztrajal, da je lačen soočenj, čeprav je bilo vse bolj očitno, da je v večini spopadov zmagoval Šarec. Presenetljivo pa ni trmasto vztrajal pri tistem, kjer je bistveno boljši od Šarca: pri terenski kampanji, kjer v stiku z ljudmi blesti. Tako je namesto načrtovanih tisoč kilometrov prehodil le 770.
Zakaj še je Pahor v drugem krogu pritegnil le nekaj manj kot 19.000 novih volivcev, medtem ko jih je Šarec dodal kar 146.000? Zagotovo je bil dobršen delež glasov za kamniškega župana posledica protesta z vseh vetrov, tudi iz bazena volivcev Janeza Janše. Ta je dajal nejasna sporočila, ki so jih lahko volivci razumeli kot bojkot volitev ali pa tudi kot navodilo za glasovanje za Šarca, ki v primeru zmage seveda ne bi bil tekmec vodje opozicije na parlamentarnih volitvah. Udeležba ni bila bistveno nižja kot v prvem krogu, tako je večina Janševih volivcev očitno glasovala za klovna, kot je Šarca poimenoval poslanec SDS Vinko Gorenak, ki je sicer obkrožil Pahorja.
Šarec je poraženec, ker je na volitvah izgubil. Po drugi strani je zmagovalec zaradi političnega kapitala, ki mu ga prinaša osvojenih 19 odstotkov glasov celotnega volilnega telesa.
Kamniški župan se še vedno otepa vprašanj o nastopu na parlamentarnih volitvah, a zdi se, da mu ta tudi godijo. V tiskovnem središču Cankarjevega doma nam tudi ni ušlo, da je široko nasmejan napovedoval »nove podvige«, še preden smo mu postavili vprašanje o novih volitvah.
A pred nastopom na parlamentarnih volitvah se Šarec ne bo mogel veliko smejati. Te volitve so tipične volitve znoja in krvi. Treba je garati na terenu, najprej ustvariti trdno strankarsko mrežo in predvsem najti strankarske vojake, kandidate in seveda volivce, ki jih bo treba še enkrat znova prepričati, da gre tokrat res za novo politiko.
Šarec je bil v predsedniški kampanji ob vseh retoričnih spretnostih vendarle v lagodnem položaju. Bil je napadalec, Pahor se je moral braniti. Lahko se je predstavljal kot neobremenjen (čeprav je nekaj politične navlake imel), lahko se je igral populista, ki obeta spremembe.
V prihodnjih mesecih bo drugače. Pravi volilni cirkus se šele zares začenja.
