Stanko Valpatič je meso je prenehal jesti pred več kot 20 leti, zadnjih deset let je vegan. Otroka, stara 18 in 21 let, sta vegetarijanca od rojstva. Na kmetiji živi tudi 82-letna gospa, ki je vegetarijanka 15 let. Prijetni, umirjeni in vedri, po videzu sodeč zdravi, sogovorniki niti najmanj ne dajejo slutiti, da jim brezmesna prehrana ne koristi ali jim celo škodi. Ob dobrotah, ki jih kmetija ponuja, se tudi zapriseženi mesojedec vpraša, ali res ne bi šlo brez.
Odrasli ste kot vsejedec. Zakaj ste se odločili za vegetarijanstvo?
Res je, odraščal sem na kmetiji, kjer smo redili živali za prodajo in zakol. Že kot otroka so me vzgajali, da je to naravno in normalno. Toda kljub temu sem pri 19 ali 20 letih začel veliko razmišljati o tem, še posebno zato, ker na kolinah nisem hotel zaklati prašiča. Oče mi je takrat jasno povedal, da ne bo vedno klal namesto mene, jaz pa bom samo jedel. To mi je dalo misliti in sem se odločil, da živali raje ne bom več jedel, kot pa da bi jih moral ubijati. Takrat sem se zavedel, če želim jesti meso, bom še naprej naročnik za ubijanje, le storitev klanja bo nekdo opravil namesto mene.
Kako se prepletata ekološko in miroljubno kmetovanje z vegetarijanstvom?
Z usmeritvijo v vegetarijansko prehrano sem spoznaval ekološko in biodinamično kmetovanje, ki je bolj prijazno do narave. A še vedno je povezano z ubijanjem živali. V miroljubnem kmetijstvu je osnovna ideja vzpostaviti mir z ljudmi, živalmi, rastlinami in minerali, torej z vsem stvarstvom. To je tisto, kar sem kot mladostnik iskal.
Uradna medicinska doktrina vztraja, da predvsem otroci za zdrav razvoj potrebujejo meso. A vaša otroka ga nista nikoli jedla. Pa vendarle – je človek vsejed?
Človek je lahko vsejed, o tem ni dvoma, saj vidimo, da lahko je vse. Sklep, da je človek vsejed in mora zato jesti vse, pa je znanstveno in strokovno gledano popoln nesmisel. Stroka je že pred desetletji odločila, da tako za otroka kot tudi za odraslega meso v prehrani ni nujno potrebno.
Stališče največjih in najuglednejših prehranskih organizacij v svetu, kot so American Dietetic Association (ADA), Dietitians of Canada (DC), Deutsche Gesellschaft für Ernährung (DGE), British Dietetic Association (BDA), British Nutrition Foundation (BNF) in še mnogih drugih je, da je pravilno sestavljena (po angleško well planned) prehrana brez mesa primerna in zdrava tako za odrasle, nosečnice, doječe matere, športnike in ostarele kot tudi za dojenčke, otroke in mladostnike. Ta stališča so strokovno argumentirana in izjemno dobro podprta z znanstvenimi raziskavami. Predstavljajo skupno mnenje več deset tisoč vrhunskih strokovnjakov s področja prehrane. To pomeni, da uradna prehranska stroka nikakor ne trdi, da je meso v prehrani otrok potrebno.
Organizirani ste v društvih, s svojim delom poskušate ozaveščati javnost. Kako?
Res je. Prek Društva za osvoboditev živali in njihove pravice ter Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva želimo javnosti posredovati najrazličnejše informacije, s katerimi bi morali biti vsi seznanjeni že v vrtcih in šolah ter pozneje v življenju, a žal ni tako. Zakaj ne, je za nas bistveno vprašanje. Zakaj prikrivanja in zavajanja?
Kakšne spremembe je v vaše življenje prinesla odločitev, da ne boste več jedli živali? Ste spremenili osebnost?
Vsekakor. Velik preobrat na mnogih področjih življenja, za katerega trdim, da je koristen za živali, naravo, vodo, ljudi, še posebno za mlajše generacije. Da se kdo močno spremeni kot oseba, pa ni dovolj le, da preneha jesti živali, ampak mora – vedno znova, vsak dan – paziti na svoja dejanja in misli, jih analizirati, razčiščevati, videti svoj delež pri konfliktih z ljudmi, se znati opravičiti, odpustiti in se v dejanjih in mislih zavzemati za mir.
Kakšen je vsakdanji jedilnik vaše družine?
Zelo preprost, prilagojen je letnemu času. Jemo to, kar nam dajejo polja, travniki, vrtovi in drevesa, torej različno zelenjavo, sadje, žita, kaše, oreščke, jagodičevje, semenke, olja.
Vegetarijanec ste več kot 20 let. Kako vas je družba sprejela takrat in kako danes?
Na začetku ni bilo preprosto, le redki so me razumeli. Danes je veliko takih, ki prosijo, naj nadaljujem to, kar delam (miroljubno kmetovanje, op. a.), ker vidijo pozitivne učinke. Seveda pa obstajajo tudi taki, ki me opravljajo zato, ker jim moje delovanje ni všeč in mi celo grozijo z anonimnimi pismi.
Kakšna je smernica, ali število vegetarijancev narašča?
Prav gotovo narašča, še posebno med mladimi.
Zakaj se ljudje najpogosteje odločijo za ta slog življenja? Iz sočutja do živali in narave ali zaradi lastnega dobrega počutja in zdravja?
Najbrž zaradi obojega, toda tisti, ki se odločijo zaradi sočutja do živali, vegetarijanci večinoma ostanejo za vedno. V zadnjem času pa se nekateri odločajo za prehranjevanje brez mesa tudi zaradi ekološkega vidika, kajti vedno bolj jasno postaja, da je živinoreja največja grožnja človeštvu.
Včasih se zdi, da so vegetarijanci in mesojedci vsak na svojem bregu, brez možnosti sprave. Kakšno je vaše sporočilo?
To je veliko bolj kompleksno vprašanje, kot se zdi na prvi pogled. Ni namreč vprašanje današnjega časa, ampak se vleče že skozi dolgo zgodovino. Vedno so bili ljudje, ki so opozarjali na nepravilen odnos do živali in nepotrebnost uživanja mesa.
Pogosto slišimo, da so vegetarijanci pri širjenju svojih načel agresivni do mesojedcev. Kako vi shajate z drugačnimi?
Pomembno je le to, kakšen motiv ima kdo. Če se iz srca zavzemamo za živali, svoje prijatelje, ne moremo govoriti o agresivnosti.
Kaj priporočate ljudem, ki razmišljajo o vegetarijanstvu, kako začeti? Je treba najprej stvari urediti v glavi ali lahko meso preprosto črtamo z jedilnika? Najbrž ni povsem preprosto.
Pomembno je, da najprej želimo spremeniti sebe, drugim pustimo svobodno voljo. Pomembne informacije za razmislek in zavedanje o odgovornosti za svoja dejanja lahko damo naprej, da pomagamo še mnogim drugim, o čemer je govoril že Pitagora: »Vse, kar človek naredi živalim, pride spet nazaj na človeka.« Morda nam razmišljanje filozofa in še mnogih velikih umov iz zgodovine lahko pomaga pri razlagi, zakaj se nam zgodi kaj slabega, zakaj nam živali povzročajo škodo in trpljenje. In kaj vse nas še čaka, glede na to, kar delamo z živalmi...
Nekaj misli o vegetarijanstvu in živalih
Pitagora (6. stol. pr. Kr.): »Vse, kar človek naredi živalim, pride spet nazaj na človeka.«
»Zemlja bogato in obilno podarja miroljubno hrano. Nudi vam hrano in jedi, ki niso obremenjene z umori in s krvjo.«
Lev Nikolajevič Tolstoj (1828–1910): »Dokler bodo klavnice, bodo tudi bojišča.«
»Od uboja živali do uboja človeka je le majhen korak in s tem tudi od mučenja živali do mučenja človeka.«
Leonardo da Vinci (1452–1519): »Še zelo mlad sem se odrekel uživanju mesa in prišel bo čas, ko bodo ljudje, tako kot jaz, gledali na ubijalce živali kot zdaj na ubijalce ljudi.«
Albert Einstein (1879–1955): »Nič ne bo naše možnosti za preživetje na Zemlji tako povečalo kot korak k vegetarijanskemu prehranjevanju.«
Zelo podobno in jasno so govorili ter opozarjali še Dostojevski, Tesla, Edison, Darwin, Jezus, Goethe, Nietzsche in še mnogi drugi.
Na spletu
Več o vegetarijanstvu, miroljubnem kmetijstvu in pravicah živali lahko preberete
na spletnih straneh:
www.osvoboditev-zivali.org
www.miroljubno-kmetijstvo-v-razvoju.org
Spremenjena na stara leta
Marija Hergolj se je pred 15 leti odločila za vegetarijansko prehrano. Danes je zdrava 82-letnica, polna življenja, na novo pot pa jo je popeljala hčerka. »Seveda ni šlo čez noč, postopoma sem zmanjševala mesne obroke. Potem sem ugotovila, da me takrat, ko (po dolgem času) zaužijem meso, neprijetno tišči v želodcu, zato sem ga povsem črtala s svojega jedilnika. Počutim se odlično.«
