LJUBLJANA – Uslužbenci NLB lahko s tem, ko prijavijo domnevno škodljivo ravnanje svojih kolegov, zaslužijo do 50.000 evrov nagrade. Center za skladnost poslovanja in krepitev integritete, ki ga vodi Rok Praprotnik, bivši podpredsednik KPK, so preoblikovali v notranjo »policijsko« enoto, ki temelji na ovaduštvu, poroča Dnevnik. Višina nagrade, ki jo prejme prijavitelj, je odvisna od tega, kako veliko škodo so s prijavo preprečili. Praprotnik lahko kot direktor sam podeli do dva tisočaka, odločitve o višjih zneskih pa sprejme uprava banke.
V NLB anonimnost izjema in ne pravilo
NLB je s tem sistemom osamljen primer. Nova KBM, Abanka in Unicredit imajo vzpostavljene politike in pravilnike za prijavljanje sumov, nobeden od njih pa ne spodbuja ovaduštva z nagrajevanjem. V Abanki so prijave in raziskave prevar ali sumov prevar anonimne, v NKBM pa pravijo, da prijaviteljev ne nagrajujejo oziroma finančno stimulirajo. Sistem, ki ga uporabljajo v Unicreditu, prav tako zagotavlja anonimnost, v NLB pa lahko prijavitelji anonimnost uveljavljajo le izjemoma.
Nagrade oziroma sankcije v milejših oblikah ponujajo v NLB tudi samoprijaviteljem. Pogoj je le ta, da morajo prehiteti ovaditelja, če jim to ne uspe, pa lahko bistveno pripomorejo k razjasnitvi dejanskega stanja. Mnogi uslužbenci NLB naj bi si zaradi nove prakse v banki že iskali nova in slabše plačana delovna mesta, še poročajo.
Praprotnikov center: Boljše, da vse drugo spustiš iz rok
Preiskava naj bi potekala tako, da po prijavi začnejo zbiranje informacij, za katero je odgovoren vodja poslovne enote, v kateri je zaposlena oseba, ki naj bi škodovala banka. Če so sumi utemeljeni, prevzame preiskavo vodja preiskave, ki ga imenuje Praprotnik. Preiskava naj bi bila zaključena v mesecu dni, zahtevnejše pa lahko trajajo tudi dlje. Novi obliki dela naj bi bili v NLB podrejeni vsi. Če te kot uslužbenca pokličejo iz Praprotnikovega centra, »je zate boljše, da vse drugo spustiš iz rok«. Naloge, ki jih moraš opraviti zanje, so namreč prednostne.
Praprotnik se je zaradi omenjenih nagrad zapletel v besedne boje tudi na twitterju. |
Ni pa nujno, da oseba, ki jo preiskujejo, ve, da jo preiskujejo. Domnevnemu kršitelju lahko onemogočijo dostop do pisarne in mu jo celo zapečatijo. Omejijo mu lahko tudi pooblastila in delovne naloge, mu odvzamejo računalnik in zanj celo predlagajo, naj izkoristi dopust. Niso pa samo zaposleni v banki tisti, ki se lahko znajdejo v preiskavi. Pod drobnogled lahko vzamejo tudi komitente banke. Uvrstijo jih lahko na posebno opazovalno listo.
@DKosir7 predvsem imajo radi novinarske vire/whistleblowerje, ki so tudi ocitno ovaduhi :)
— Rok Praprotnik (@Praprotnik) November 12, 2014
.@Gr3ga78 drzi, ampak Dnevnik pravi, da so whistlewblowerji ovaduhi. Pozor: Prijavljanje skodljivih ravnanj je zanje ovadustvo.
— Rok Praprotnik (@Praprotnik) November 12, 2014
V zadnjih dneh je po medijih zaokrožila novica o novem paketu trimilijardnih slabih posojilih, ki naj bi bila spravljena v našem »nacionalnem šampionu« – banki NLB. V Društvu Evropska Slovenija smo nad takimi informacijami zelo zaskrbljeni. Zato pričakujemo, da bomo mi (davkoplačevalci), ki smo žal tudi lastniki banke, nemudoma prišli do pravih podatkov. V primeru ponovnega obsežnejšega prenosa slabih terjatev na slabo banko in ponovni dokapitalizaciji NLB, bi se lahko naš javni dolg povzpel čez psihološko mejo 100 %, kar bi lahko imelo neslutene posledice za slovenske javne finance. Vsak od nas davkoplačevalcev bi moral v jamo brez dna, NLB, metati novih dodatnih 1500 evrov. Dovolj je! Ob tem želimo opozoriti še na nedavne rezultate stresnih testov, kjer so glavni slovenski bankirji povedali, da ni razloga za paniko, saj obe največji banki (NLB in NKBM) testov nista opravili le v primeru črnega scenarija, sicer pa bosta že z letošnjimi dobički pokrili potreben manko nekaj deset milijonov evrov. Pomirjujoči ton centralnih bankirjev je pričakovan, ne drži pa teza, da posledic za državljane ne bo. Posledice za nas – državljane so bile že izjemne. Že v preteklih letih smo večkrat dokapitalizirali naš bančni sistem, daleč najbolj pa v zadnjih letih. Le poglejte na prvo stran statističnega urada, kjer boste videli vse aktualne podatke o Sloveniji, med drugim tudi to, da je znašal primanjkljaj države za leto 2013 neverjetnih 14,6 % BDP. In sedaj, ko smo v banke torej zmetali milijarde evrov, se naši največji banki hvalita z dejstvom, da imata nekaj deset milijonov evrov dobička, ki ga bosta zadržali v bankah, in potem bo vse zopet v redu.Dejstva pa so takšna. Da po tako izdatnih dokapitalizacijah obe banki še vedno padeta na testih, je katastrofa. Da obe banki po tako izdatnih dokapitalizacijah ustvarita le nekaj deset milijonov dobička, je katastrofa. Dejstvo, da oba direktorja še vedno zasedata svoji mesti, je katastrofa. Dejstvo, da državni bankirji očitno mislijo, da je dobiček državnih bank njihov, je še večja katastrofa, saj dobiček pripada lastnikom. Ker smo žal lastniki obeh bank vsi državljani, je teh nekaj deset milijonov evrov torej naših. In če nam jih bodo ponovno vzeli, pomeni, da smo banke spet dokapitalizirali davkoplačevalci. Katastrofa pa je tudi to, da smo edina država v EU, kjer sta na testih padli obe največji banki v državi, sploh pa smo unikatni v tem, da je padla največja banka v državi. Glede na navedeno torej pričakujemo, da Vlada RS nemudoma prek svojih nadzornikov preveri situacijo v naši največji banki in nas lastnike o dejanskem stanju seznani ter prepreči ponoven udar na naše denarnice. |
