Pranje možganov

Koliko hrupa za nič. Zaradi Viktorjev, ki so v nedeljo rili po debri nacionalke, so iz gladiatorskih žrel izginile tudi prežvečene teme. Dušebrižniki, bogaboječneži in drugi zoonpolitikoni, ki jim je mar ne le za socialni, ampak zlasti za duševni blagor naroda, si še danes lomijo prste, vijoč roke proti nebu in klicaje preklestvo Sodome in Gomore nad nebodojihtreba estradnike, kot nanje kažejo nekateri, celo potomce udbaških odpadnikov, ki so si dovolili uzurpacijo javnega servisa, ga razvrednotili, onečastili, in, kar je najhuje, usvojili za politično akropolo svojih priliznjenikov. Ah, ta umetni blišč. Ko na rdečo preprogo cepajo samopromocije željni estradniki in morda vsaj za hipec verjameš, da je igra poštena, boj za slavo pravičen, se kot Trnuljčica zbudiš iz sna.

Ampak, kot se je pokazalo, nekateri tudi kosmato šalo jemljejo prekleto resno, čeprav nacionalka že dolgo ni oličenje kredibilnosti. Pa saj so svojčas tolkli tudi po levem, ne le po desnem političnem licu; briti norce iz aktualne družbene situacije in za nameček kazati še osle televizijskemu metuzalemu, ki za nič od nas pobira življenjsko rento, pa ja ne bi smel biti (politični) problem. A očitno je, kot je gonja proti družinskemu zakoniku labodji spev narodove seksualne čistosti – a vse je le navidezno, en velik blef, slečena laž. Ali moralni policisti gledajo na svet skozi rožnata očala ali pa so certificirani bebci. Oči tiščijo stran od resnice, Viktorje pa jemljejo resno?!

Butično nagrajevanje je vendarle čisti nateg in poneumljanje že tako zmedenega ljudstva. Kdo pobira nagrade, kdo je akademija, ki, kobajagi, izbira po kriteriju strokovnosti v maniri jaz tebi – ti meni. Ne nazadnje, kdo je težko pričakovana obetavna medijska osebnost? Osebek, ki je na sceni več kot tri leta, še velja za obetavnega. Bog nam pomagaj, če odločamo po načelu, da človek obeta vse življenje, a iz njega na koncu ni nič. Ne vem, zakaj potem Bergantu niso podelili obetavnega zlatega dečka, saj je svež na infosceni. Viktorji so zato lahko le odklop, nora zabava, zvezdniška pijanka, ko si tisti z druge strani ekrana dovolijo zrahljati polikane uzde. Če pa komu spremenijo politični pogled ali zamajejo njegovo ideološko zavest, je pa navaden osel. Ali pa so se tega nemara ustrašili tisti, ki so si prilastili vlogo oblikovanja, kanaliziranja in enotenja javnega mnenja ter zloglasnega pranja možganov.