Požrešna država

Cene nafte in električne energije na svetovnih trgih so na rekordno nizkih ravneh, vendar se to pri cenah, ki jih plačujemo potrošniki, skoraj ne pozna. Letos se je cena nafte na svetovnem trgu znižala za neverjetnih 40 odstotkov, cene goriv v Sloveniji pa so se pocenile za vsega nekaj centov. Razlog, zakaj nižjim nabavnim cenam energentov ne sledi tudi enako znižanje cen za končne potrošnike, je seveda treba iskati v požrešni državi.

Približno dve tretjini cene električne energije, ki jo plačujemo končni potrošniki, odpade na različne dajatve, kot so trošarina, DDV, prispevek za obnovljive vire in omrežnina. Podobno lahko ugotovimo, ko se odločimo napolniti rezervoar goriva. Voznik osebnega vozila tako za vsak liter bencina plača državi 70 centov oziroma za poln rezervoar goriva okrog 42 evrov različnih dajatev. Energenti spadajo med nujne življenjske dobrine, zato je povpraševanje po njih sorazmerno neelastično. To pomeni, da se ob višanju cen povpraševanje ne zmanjša bistveno, kar izkorišča država in uvaja vedno znova dodatne dajatve. Že prejšnja vlada je prispevek za zelene vire energije povišala za več kot 300 odstotkov. Cerarjeva vlada pa želi z dodatno okoljsko dajatvijo še dodatno obremeniti energetskointenzivna podjetja v višini 30 milijonov evrov. To bo najbolj udarilo največje porabnike energije, kot so železarne, steklarne, papirnice, oziroma tudi podjetja, kot so Belinka, Talum in Impol, ter s tem neposredno ogrozilo delovna mesta v teh dejavnostih. Večina teh podjetij je izvozno usmerjenih in morajo na globalnem trgu tekmovati s podjetji iz drugih držav, ki so precej manj obremenjena z različnimi dajatvami, zato so dodatne obremenitve slovenskega gospodarstva stroškovno nevzdržne.

Dajatve, ki jih bo po novem plačevala slovenska industrija, so namreč višje kot v sosednjih državah. Renzijeva vlada v sosednji Italiji se je celo odločila, da bo zmanjšala nekatere okoljske dajatve in tako poskušala ustaviti upadanje števila delovnih mest v industriji. Pri nas pa se nasprotno zdi, kot da je strategija slovenske države, da se delovna mesta v industriji postopoma ukinjajo in selijo v druge države. Cerarjevo vlado je vsaj toliko srečala pamet, da je opustila idejo o dodatni obdavčitvi sladkih pijač. Predraga država zahteva visoke dajatve. Zaradi višjih dajatev kot v primerljivih državah slovenska industrija izgublja dragocena delovna mesta, potrošniki pa kljub rekordno nizkim cenam goriv na svetovnih borzah tega ne občutimo v svojih denarnicah.

Matej Lahovnik Rekordno nizke cene energentov na borzah se v denarnicah potrošnikov ne poznajo. V premislek