LJUBLJANA – Z julijem v veljavo stopajo spremembe pri gotovinskem poslovanju, ko davčni zavezanci pri izdaji računov ne bodo smeli uporabljati programov ali naprav, ki omogočajo naknadno spreminjanje podatkov o izdanih računih brez hrambe izvirnih podatkov in kasnejših sprememb. Ob tem pa Davčna uprava RS (Durs) napoveduje strožji nadzor nad izdajo računov. V. d. generalne direktorice Dursa Jana Ahčin je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila, da so se namesto za uvedbo davčnih blagajn raje odločili za strožji nadzor in sankcioniranje. »Ta rešitev je tehnično manj zahtevna od uvedb davčnih blagajn, za zavezance pa predstavlja manjši strošek,« je poudarila.
Dviga DDV ne bi bilo, če bi spoštovali zakone
Kršitve določil bodo zdaj obravnavane kot posebno hud davčni prekršek, predpisane pa so tudi višje kazni. Če računalniška oprema ne bo zagotavljala hrambe in izpisa podatkov, so predvidene globe tako za uporabnike kot tudi ta dobavitelje in vzdrževalce. »Če bi vsi plačevali davke, kot je treba, potem dvig davčnih stopenj zdaj ne bi bil potreben,« je dejala Ahčinova.
Z uvedbo sprememb pri gotovinskem poslovanju se obeta tudi strožji nadzor. V prvih 15 dneh julija inšpektorji sicer zavezancev še ne bodo sankcionirali, saj jih bodo v tem času intenzivno informirali ter zbirali obvestila. Od 16. julija dalje pa načrtujejo 2400 inšpekcijskih nadzorov pri 2400 zavezancih.
Lani ugotovili skoraj tri milijone evrov dodatnih obveznosti
Prve ocene učinkov uvedbe strožjega nadzora so sicer, kot je pojasnila Ahčinova, že narejene, vendar pa za zdaj o tem ne želi špekulirati. Ugotovitve bodo, kot je napovedala, predstavili septembra.
Namestnik generalne direktorice Tomaž Perše je pojasnil, da začetki projektnega pristopa na področju boja proti sivi ekonomiji segajo v leto 2009. »Lani smo bili kljub kadrovskim omejitvam kar učinkoviti,« je ocenil. Inšpektorji so namreč lani izvedli 1598 nadzorov, pri tem pa je bilo ugotovljenih za 2,8 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti. V prvih štirih mesecih leta so izvedli 440 nadzorov, pri tem pa ugotovili 1,8 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti.
Inšpekcijske nadzore so izvajali predvsem na področjih, kjer je veliko gotovinskega poslovanja, kot so odvetništvo, gradbeništvo, zobozdravstvo, frizerstvo in prevozi. Kot je pojasnil Perše, primarno predvsem nadzorujejo blagajniško poslovanje, inšpektorji pa podatke zajemajo tudi iz računalnikov zavezancev.
V povprečju zbrišejo pol prometa
Ugotovitve lanskega nadzora so bile, kot je izpostavil Perše, skrb vzbujajoče predvsem na področju gostinskih storitev. Od 70 do 80 odstotkov zavezancev, vključenih v nadzor, je namreč naknadno spreminjalo blagajniški promet, povprečno pa so pobrisali kar polovico prometa. »Te številke so nas šokirale,« je poudaril.
Višji davčni inšpektor Sebastijan Prepadnik je pojasnil, da so leta 2010 začeli izvajati računalniške forenzične preiskave, s katerimi so ugotovili, da ima večina uporabljenih blagajniških programov možnost naknadnega prirejanja prometa.
Omenjeni programi so shranjeni na prenosnih diskih ali USB-ključkih in jih lahko davčni zavezanci skrijejo pred inšpektorji. »Če so ti programi narejeni pravilno, izbrisanega prometa ni mogoče restavrirati,« je pojasnil Prepadnik. Poudaril je, da so taki programi izdelani izključno z namenom davčnih utaj. Pri ugotavljanju davčnih utaj pa bodo od julija lahko sodelovali tudi državljani, saj bodo prek MMS-sporočil pošiljali fotografije računov, inšpektorji pa jih bodo preverili.
