Marsikdo si v teh počitniških dneh z veseljem privošči morske dobrote. Sveža riba, slastni škampi ali celo jastog ob kozarcu vina lahko polepšajo dan. Vendar pozor: če riba ali rak nista bila sveža, poleg tega pa ju pred pripravo niso pravilno shranili, se lahko prijetna večerja spremeni v pravo moro. Krivec za to je histamin. Če ga je v našem telesu preveč, sproži simptome, ki so na moč podobni tistim ob alergiji. Kot glavni posrednik pri nastajanju alergijskih reakcij povzroča enake simptome, vendar to še ne pomeni, da smo na to hrano alergični.
Simptomi,
podobni alergiji
Glavobol, razbijanje srca ali znižanje krvnega tlaka, omotica, rdečica, srbečica ter edemi na koži, kihanje, bruhanje in tudi dušenje kot pri astmi so najpogostejši simptomi, ki spremljajo povišanje histamina v telesu. Tisti, ki imate alergijo na določeno vrsto hrane, to dobro poznate, saj tudi alergeni sproščajo v telesu velike količine histamina. Če niste alergični na hrano, lahko omenjene simptome z veliko verjetnostjo pripišete histaminski intoleranci. Ta se najpogosteje pojavi pri ženskah v srednjih letih, marsikdo pa ne ve, da jo ima, ampak misli, da gre za alergijo. In kako prepoznamo histaminsko intoleranco? Simptomi se pojavijo, kadar uživamo veliko hrane in pijače, ki vsebuje histamin. Zaznamo jih precej hitro, približno v tridesetih minutah po zaužitju hrane oziroma pijače. Glavobol, bruhanje, driska in oteženo dihanje nam lahko povzročajo težave od štiri do šestur, srbečica ter edemi na koži pa lahko ostanejo še dan ali dva. Pri blažjih oblikah pomagajo razni antihistaminiki in kortizonska zdravila, če pa gre za težjo obliko histaminske intolerance, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.
Koristni stranski učinki Že pred časom so ugotovili, da imajo antihistaminiki tudi stranske učinke, ki so še kako dobrodošli. Blažijo razne vrste slabosti (na primer bruhanje zaradi vožnje v avtomobilu, morsko bolezen ipd.) Starejši antihistaminiki povzročajo utrujenost, zato jih nekateri uporabljajo za odpravljanje nespečnosti, saj ne povzročajo odvisnosti kot večina uspaval. |
Če ni pravega encima
Histaminska intoleranca je torej posledica neravnovesja med vnosom histamina v telo in zmožnostjo njegove razgradnje. Glavni encim za njegovo presnovo je diaminooksidaza (DAO), ki omogoča, da histamin, zaužit s hrano, razpade in se ne zadržuje v telesu.
Histamin je biološka snov, ki jo vsebuje veliko živil, lahko pa ga proizvaja tudi naše telo. Pojavlja se v različnih telesnih procesih, kot je proizvajanje želodčne kisline. Širi žile, vpliva na naš ritem spanja, če pa ga je v našem organizmu preveč, lahko sproži simptome, podobne alergiji. V telesu zato obstaja mehanizem, ki skrbi za razgrajevanje histamina – to je DAO. Če je v črevesju in krvi tega encima premalo, ga telo ne more dovolj hitro razgraditi, kar povzroči skoraj enako reakcijo kot povečane količine alergena v telesu. Seveda v tem primeru ne gre za alergijo, čeprav so znaki podobni.
Ribo čim prej v hladilnik Riba, bogata s histaminom, ne spremeni svojih organoleptičnih lastnosti, torej ne smrdi in nima spremenjenega in slabega okusa, ko jo pripravimo. Kako torej poskrbeti, da riba, ki smo jo kupili v poletnih dneh, ne bi postala nevarna za naše zdravje? Predvsem tako, da jo čim prej spravimo na primerno ohlajeno mesto, saj so prav visoke temperature tiste, ki sprožijo kemijske procese, ti pa so krivi za naše slabo počutje. Hitro ohlajevanje rib takoj po ulovu in vzdrževanje nizke temperature v celotnem procesu proizvodnje rib in prometa z njimi preprečujeta razmnoževanje bakterij. |
Nekateri imajo nizko raven encima DAO že od rojstva. Lahko se tudi zgodi, da ima telo dovolj tega encima, vendar uživajo zdravila, ki preprečujejo oziroma zavirajo njegovo učinkovanje. Mednje spada, na primer, tudi aspirin.
Kje je največ histamina
Najdemo ga v različnih živilih, več pa ga vsebuje precej alkoholnih in brezalkoholnih pijač. To velja tako za rdeče kot belo vino, peneče se vino in pivo, precej ga je v sadnem soku ter v vinskem in balzamičnem kisu. Vsebujejo ga čokolada, kakav, meso in suhomesnati izdelki, orehi, indijski oreščki, arašidi, paradižnik (prav tako paradižnikova mezga), špinača, jajčevci, kislo zelje, gobe, siri, sojina omaka, majoneza itd. V sadju ga najdemo največ v jagodah, citrusih, ananasu, kiviju in papaji.
Veliko histamina je tudi v vsej postani hrani. Ljudje s histaminsko intoleranco morajo zdaj še posebno paziti pri uživanju rib in rakov, pa najsi gre za zamrznjene, prekajene, soljene ali drugače konzervirane.
Treba je vedeti, da je v sveži ribi histamina zelo malo, vendar pa se začne proizvajati, če je riba dlje na previsoki temperaturi oziroma je neprimerno shranjena. Krivec za to je histidin, ena izmed aminokislin, ki jo je zelo veliko v skušah pa tudi v sardinah, sardonih in tuni. Zgodi se tudi, da morajo trgovci s prodajnih polic umakniti nekatere vrste ribjih konzerv, najpogosteje gre za tuno in sardine, ker je v njih preveč histamina.
