Pozor, ne pozabite premakniti ure! Prehajamo na poletni čas
Ta konec tedna, v noči na 31. marec, bomo ob dveh zjutraj ure premaknili za eno uro naprej in tako prešli na poletni čas. Premik nam bo vzel eno uro spanca, prinesel pa »daljši« dan, saj bo dlje svetlo.
Zagovorniki premikanja ure bodo veseli, tisti, ki bolj prisegajo na naravno stanje zimskega časa, pa bodo spet godrnjali. Da bi prenehali premikati uro v celotni Evropi, je Evropska komisija predlagala že leta 2019. Državam je prepustila, da se odločijo, kateri čas bi postal permanenten. Kot pa je v navadi pri takih stvareh, se države niso mogle uskladiti. Slovenija je bila na primer bolj naklonjena stalnemu zimskemu času, naši južni sosedi pa zaradi pozitivnih učinkov na turizem zagovarjajo stalni poletni čas. In tako smo še vedno vsako leto dvakrat primorani prestaviti uro in se prilagajati novemu ritmu. Največ težav s prilagajanjem imajo otroci.
Uro premikamo dvakrat letno, in sicer spomladi in jeseni. Tega ne delajo v vseh državah, denimo na Japonskem, Kitajskem in v Rusiji.
Glavni namen premika ure je izkoristiti svetlobne razmere v različnih letnih časih. S tem se zagotovi večjo učinkovitost v različnih dejavnostih, kot so delo, izobraževanje in prosti čas.
Stroka zagovarja zimski čas
Če bi poslušali strokovnjake, konec tedna ne bi več prestavljali ure. Stroka namreč zagovarja stalni zimski čas, ki je po njihovem prepričanju bolj usklajen z našo biološko uro. Evropsko združenje za raziskave spanja je ob razpravi o izbiri časa zapisalo, da bi stalni zimski čas »izboljšal spanec, imel pozitivne zdravstvene učinke na srce in telesno težo. Zmanjšala bi se incidenca raka, zmanjšala bi se poraba alkohola in tobaka. Ljudje bi bili psihološko bolj zdravi, izboljšala bi se učinkovitost v šoli in službi.«
