LJUBLJANA – Do 15. junija so na Inštitutu RS za varovanje zdravje (IVZ) prejeli prijavo o 76 primerih hemoragične mrzlice z renalnim sindromom oziroma mišje mrzlice. Številka je bistveno višja od številk v minulih letih: lani je bilo tako v vsem letu 15 primerov mišje mrzlice, leta 2009 pet, malce več pa leta 2008, ko smo imeli 45 primerov omenjene bolezni, nam je povedal Mitja Vrdelja, ki je na IVZ pristojen za stike z javnostjo. Vrdelja dodaja, da so najbolj ogrožene ljubljanska, mariborska in novomeška regija.
V letošnjem letu je bolezen prizadela več moških kot žensk, in sicer je zbolelo 56 moških in 20 žensk, največ bolnikov pa je starih od 20 do 44 let, sporočajo z IVZ (vse primere je laboratorijsko potrdil inštitut za mikrobiologijo in imunologijo pri ljubljanski medicinski fakulteti). Vsi bolniki so bili zdravljeni v bolnišnici, umrl pa ni nobeden od njih.
Prva faza bolezni: vročina, mrzlica, glavobol, bolečine
Inkubacijska doba bolezni (čas od okužbe človeka do nastanka znakov bolezni) je običajno 2 do 4 tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. Bolezen poteka v več fazah, bolezenski znaki pa so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil.
V prvi fazi, ki traja nekaj dni, so prisotni predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic.
Smrtnost se giblje med 5 in 15 odstotki
V težkih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Sledi obdobje, ko prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu), nagnjenost h krvavitvam je velika. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni se namreč giblje med 5 do 15 odstotki, kažejo podatki IVZ.
V času zdravljenja je pogosto potrebno intenzivno podporno bolnišnično zdravljenje (dializa). Pojav povečanega izločanja seča (poliurija) oznanja obdobje ozdravljenja. To obdobje lahko traja več tednov ali mesecev in se konča s popolnim ozdravljenjem. Najtežje oblike običajno povzroča hantanski virus (imenovan po južnokorejski reki Hantan), medtem ko dobravski virus (iz Dobrave pri Žužemberku) in puumalski (po finski občini Puumala), ki sta različici hantanskega, povzročata lažje oblike obolenja.
Previdno v naravi in kleteh
Mišja mrzlica se v Sloveniji ponavlja vsako leto s posamičnimi primeri, pretežno v pomladansko-poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo poljska dela. Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi (taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo oziroma čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in ali iztrebki glodavcev). Bolezen se pogosteje pojavlja na podeželju, vendar tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki okužijo predmete in hrano v kleteh in skladiščih.
Cepiva (še) ni
Povzročitelj kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom miši in podobnih glodavcev. Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Domneva se, da se bolezen z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem delcev izločkov glodavcev. Virus se izloča s sečem, iztrebki in slino okuženih glodavcev. S temi iztrebki se okužijo hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.
Cepiva proti tej bolezni za zdaj še ni na voljo. Splošni ukrepi so usmerjeni k uničevanju podgan, miši in drugih glodavcev. Pomembni sta predvsem splošna in osebna higiena, ključno pa je tudi zatiranje glodavcev oziroma deratizacija. Pomembno je, da glodavcem onemogočimo dostop v stavbe, hiše, kleti oziroma naša bivališča. Razmnoževanje glodavcev lahko omejimo s tem, da skrbimo za čistočo, ustrezno skladiščimo živila, pospravljamo ostanke hrane in skrbimo za red v kleteh, garažah in drugih 'priročnih' skladiščih.
Kako se lotiti čiščenja
Pri čiščenju prostorov in površin, kjer najdemo iztrebke glodavcev, njihova gnezda oziroma mrtve glodavce, je treba upoštevati naslednja navodila:
- pred začetkom čiščenja se temeljito prezrači prostor ter na stežaj odprejo vsa okna in vrata za najmanj 30 minut;
- v času prezračevanja se ljudje odstranijo iz prostora;
- pripravi se raztopina klornega razkužila, pri čemer se enota razkužila (varekine) zmeša z 10 enotami vode, ob uporabi že pripravljenega razkužila je treba upoštevati navodila proizvajalca;
- razkuževanje se lahko naroči pri izvajalcih DDD-storitev, v tem primeru je treba storitev plačati;
- površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, je treba razkužiti z razpršilom, v katerem je pripravljeno razkužilo (lahko se uporabi pršilka porabljenih čistilnih sredstev) – minimalni čas delovanja razkužila je 5 minut;
- pri delu je treba roke zaščiti z rokavicami, priporočljiva je uporaba rokavic iz lateksa, razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in odstranimo v vrečko;
- po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov priporočamo razkuževanje preostalih površin in predmetov, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in zato okuženi;
- po razkuževanju je treba prostor in površine še mokro očistiti, pri tem pa je zelo pomembno, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodavcev in njihovi ostanki;
- mrtve glodavce, ki ste jih odstranili v vrečo, zakopljite v zemljo in posujte z apnom;
- po končanem razkuževanju in čiščenju je treba odstraniti rokavice v vrečko za smeti, med splošne komunalne odpadke, roke pa temeljito umiti z vodo in milom;
- v primeru najdbe velikega števila poginulih miši v prostorih, kjer so rejne živali (hlevi), je o tem treba obvestiti pristojnega veterinarja.
