Pomlad je tu in klopi so že dejavni. Lani so po podatkih Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije našteli 166 primerov klopnega meningoencefalitisa (KME) in 4931 primerov lymske borelioze, kar je manj kot leta 2009, ko so bile 304 okužbe s KME in 6304 primerov borelioze. Gre za nadležni bolezni, ki ju prenaša gozdni klop (Ixodes ricinus), ena od šestnajstih vrst, ki živijo pri nas, pojasnjuje dr. Tomi Trilar, vodja kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
Življenje gozdnega klopa
Gozdni klop ni pretirano izbirčen: prisesa se na človeka, psa, domačo mačko, govedo, ovce, 30 vrst divjih sesalcev, 72 vrst ptic, najdejo pa ga celo na plazilcih. V celinski Sloveniji živi do nadmorske višine 1000 metrov (na Primorskem do 1250 metrov). Aktivacijska temperatura je pri okoli 4,5 stopinje Celzija, čeprav jih je dr. Trilar našel tudi pri nižjih temperaturah.
Klop gre v življenju od jajčeca prek ličinke in nimfe do odrasle živali. Pogoj za preobrazbo iz enega stadija v drugega je obrok krvi. Jajčeca običajno prezimijo: samica jih okoli 300 izleže proti koncu poletja, sama pa se posuši. Ličinke se izležejo spomladi in v listnem opadu iščejo predvsem miši in voluharice. Nimfa svojo žrtev išče že više v podrasti, s čimer se poveča tudi nabor gostiteljev: pridružijo se jim še plazilci in tako rekoč vsi sesalci, vključno s človekom in njegovimi domačimi živalmi. Ko se nasesa, pade v podrast, prebavi hrano in se spet prelevi – in odrasel klop gre na lov, tokrat spet malce više.
»Glavni gostitelji, tisti, ki vzdržujejo populacijo klopov pri nas, so jeleni in srne,« poudarja dr. Trilar. »V mojem otroštvu je bila srna redka žival, zdaj pa jo najdeš vsepovsod. Iz mladosti se ne spomnim, da bi kdaj našel klopa, pa smo grabili listje, steljarili in se valjali po travi in odpadlem listju. Če to storiš zdaj ...« dodaja.
Čakajoč na gostitelja
Klopa največkrat staknemo med hojo v naravi, ko ga poberemo s hlačami. Zgodbe, da čakajo na drevesih in skačejo na žrtve, ne držijo. Najvišje gre samica, ki v naravi zleze do višine pasu odraslega človeka. Če klopa torej najdeš na glavi, pomeni, da je tja priplezal po oblačilih. Zelo redko na gostitelja čaka na grmovju: najraje je na bilkah trav in v podrastju. Pri človeku ga največkrat najdemo na mehkejših delih kože, okoli trebuha, na hrbtu, gležnjih, pod koleni, pazduho in tudi za ušesi.
Pogostost klopov je odvisna tudi od podnebja. V celinski Sloveniji začne njihova aktivnost naraščati marca, a junija že začne upadati, drugi vrhunec pa se zgodi septembra. Bolj ko gremo v hribe in proti Panonski nižini, manjša so nihanja. Na Primorskem se sezona začne še prej, čisto ob morju pa se da na klopa naleteti vso zimo. Ne marajo vročine.
Mikroorganizmi, ki povzročajo meningoencefalitis in boreliozo, se v nenahranjenem klopu spravijo v povrhnjico prebavil. Da prvi obrok krvi pride v prebavila in da prve hranilne snovi prodrejo skozi prebavila, traja od štiri do šest ur po vbodu. In šele v tem času se začnejo znotraj klopa razmnoževati prvi mikroorganizmi. Ti morajo preplaviti celotno telo in priti do žleze slinavke, ki je v glavi. In šele takrat se s slino izločijo v telo. »Nekako pravijo, da do 12 ur ne bi smelo biti večje nevarnosti, a jaz rajši rečem malo manj,« pravi dr. Trilar.
Zaščita in odstranjevanje
»Med ljudmi kroži veliko vraž, kako klopa pobrati. Ali ga vrteti v levo ali desno, ga zamrzovati, polivati z oljem, slino ali žganjem, prijeti s tako ali drugačno pinceto. Čim manj je treba komplicirati. Najboljša je navadna pinceta, ne premajhna – dobra je tudi tista za puljenje obrvi. Pomembno pa je, da ga zgrabimo za glavo čim bliže koži in narahlo potegnemo.« Če rilček ostane v koži, ni nič hudega, glavno je, da zraven ni glave.
Dobro je nositi svetla oblačila, da klopa lažje odkrijemo. Če hodimo zunaj sprehajalnih poti, je smiselno zatlačiti hlačnice v nogavice, nositi dolge rokave in uporabiti repelente, a v zmernih količinah, poudarja prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja kliničnega centra Ljubljana. Pri nas je veliko več primerov lymske borelioze: do dvajsetkrat več kot klopnega meningoencefalitisa (KME). Za slednjega obstaja učinkovito cepivo, proti boreliozi pa se borimo z antibiotiki – proti virusu KME zdravila ni, lajša se le simptome.
Zoprni in nevarni bolezni
Približno dve tretjini ljudi se spomnita vboda, pravi prof. dr. Strle. Pri klopnem meningoencefalitisu se po dveh do 28 dneh pojavijo vročina, glavobol, slabo počutje, utrujenost, bolečine v mišicah in včasih bolečine pri požiranju. To traja nekaj dni, potem se stvar poleže, a se že čez nekaj dni spet pojavi, tokrat močneje. Ljudje tudi bruhajo, pri nekaterih se pojavijo znaki prizadetosti možganovine, denimo tresenje, motnje zbranosti, mišljenja in zavesti, pri nekaterih celo ohromitve. V akutni fazi so tako rekoč vsi bolniki s KME hospitalizirani. En odstotek jih umre, dobrih pet odstotkov prizadenejo ohromitve.
Veliko pogostejša je lymska borelioza. Slovenski virologi so v nedavni raziskavi ugotovili, da pri nas nekaj manj kot pol odstotka klopov prenaša virus KME. Z lymsko boreliozo je okužena kakšna tretjina nimf, odraslih klopov pa več kot polovica. Največkrat je tako, da se po vbodu nekaj dni ali tednov ne zgodi nič, nato se na kraju vboda pojavi rdečina, ki se širi. Običajno začne rdečina približno po enem tednu bledeti in dobi podobo obroča. Medtem polovico ljudi koža srbi ali peče, tretjina pa se slabo počuti, imajo bolečine v mišicah ali sklepih, glavobole.
Rdečina izgine sama od sebe. To za nekatere pomeni, da so zdravi, drugi – in takih je več kot polovica – pa imajo že takrat prizadeto živčevje, srce, sklepe. Najhujše so bolečine zaradi vnetja živcev, največkrat okoli prsnega koša in trebuha, ki popustijo šele po nekaj dneh zdravljenja z antibiotiki.
Z virusom KME se lahko okužijo tudi živali, predvsem govedo, ovce in koze, okuženo je lahko tudi njihovo mleko. Zato infektologi svarijo pred pitjem neprekuhanega svežega mleka. Tudi psi lahko zbolijo za lymsko boreliozo, ki se kaže s prizadetostjo sklepov ali splošno nevrološko prizadetostjo. Zato je treba klope pravilno odstraniti tudi z naših ljubljenčkov.