ATENE, LJUBLJANA, BRUSELJ – Včeraj se je za evro in evrsko območje začel eden od najbolj negotovih tednov, morda celo najbolj negotov teden doslej. Ker je grški parlament na predlog vlade premierja Aleksisa Ciprasa razpisal referendum, ki bo 5. julija in na katerem se bodo Grki odločali, ali privoliti v mednarodno finančno pomoč pod pogoji, ki so po prepričanju neodgovorne vladajoče stranke Sirize in grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa povsem nesprejemljivi, je včeraj grška borza zaprla svoja vrata, vrata pa so (»za najmanj šest delovnih dni«?) zaprle tudi grške banke.
Grška vlada je hkrati uvedla še nadzor nad kapitalskimi tokovi, ki med drugim zadeva določitev količine gotovine, ki jo lahko posamični bančni komitent dvigne na bankomatu, in nove, dodatne omejitve glede razpolaganja z bančnimi vlogami. Mimogrede, Cipras-Varufakisov referendum je podprlo 178 grških poslancev, 120 pa jih je le glasovalo proti. In kaj vse to pomeni? Da bi finančni ministri evrske skupine z Jeroenom Dijsselbloemom na čelu zdaj zelo, zelo težko opravičili svojo morebitno odločitev, da bodo Grčiji vendarle namenili 7,2 milijarde evrov dodatne pomoči in ji s tem omogočili, da še naprej poravnava svoje tekoče obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (MDS).
»Samo« po 750 evrov okrog vratu
Četudi nam nekateri dopovedujejo, da slovenski davkoplačevalci ne bi smeli občutiti nobenih hujših posledic niti v primeru najbolj črnega med črnimi scenariji, ker Grčija »tako rekoč skoraj ni več« neposredno vpeta v evrski finančni sistem in ker so finančne razmere pri nas danes precej stabilnejše kot še pred nekaj leti, ni čisto tako: slovenski oblastniki so nam, slovenskim davkoplačevalcem, okrog vratu obesili za milijardo in pol potencialnih obveznosti (»zgolj« nekaj več od 750 evrov na državljana), ki naj bi jih plačali, če Grčija ne bi več mogla ali ne bi hotela tega storiti. Spomnimo se, to je posledica presoje in odločitev vlade premierja Boruta Pahorja, sprejetih v času in na predlog finančnega ministra dr. Francija Križaniča. Slovaška vlada pa se je, na primer, odločila drugače in ni privolila v sodelovanje pri nudenju pomoči prezadolženi Grčiji v okviru mehanizma evropske finančne podpore.
Drži, težko si je predstavljati, da bosta Evropska unija in Evropska centralna banka popustili izsiljevanju grške vlade, ki, kot sicer sama trdi, zgolj ne želi več popuščati izsiljevanju EU in ECB. Znano pa je, da se (prav danes!) končuje doslej odobreni program mednarodne pomoči Grčiji oziroma da bi Grčija Mednarodnemu denarnemu skladu v skladu s tem takoj morala plačati približno 1,6 milijarde evrov. Čeprav še ni na vidiku nobenega novega dogovora o nudenju nadaljnje mednarodne pomoči? Ja. Grčija je, pa če je to komu všeč ali ne, tokrat zares na robu bankrota. Več evropskih vlad je tudi zaradi tega svojim državljanom, ki se kot turisti odpravljajo v Grčijo, svetovalo, naj si še pred odhodom tja na počitnice priskrbijo dovolj gotovine.
Tudi Slovenci bomo plačali zapitek
V morju negotovosti se zaradi vseh dozdajšnjih, še posebno pa zadnjih hazardnih odločitev Ciprasove vlade ne utaplja samo Grčija, temveč skupaj z njo tudi vse tiste države in državice, ki kot svojo skupno valuto uporabljamo evro: tudi Slovenija. Naš finančni minister dr. Dušan Mramor tega ne zanika: če bo nazadnje res razglašena plačilna nesposobnost Grčije (če bo Grčija nazadnje res končala v bankrotu), bomo tudi v Sloveniji nujno morali nevtralizirati (morali poskušati nevtralizirati) vse negativne učinke in posledice, ki nas še kako zadevajo, denimo pospešiti uveljavitev varčevalnih ukrepov in strukturnih reformnih sprememb na vseh področjih. Kljub temu pa še vedno lahko pričakujemo oziroma se bomo zelo težko izognili neizbežnemu povišanju obrestnih mer za naše zadolževanje in precej bolj oteženemu dostopu do finančnih trgov, priznava Mramor. Tudi slovenskim davkoplačevalcem grozi, da se bomo le zaradi odločitev Ciprasove vlade spet utapljali v morju zoprnih finančnih zagat.
