NA KOŽO

Pozor, huda baba

Objavljeno 22. april 2014 00.20 | Posodobljeno 22. april 2014 00.21 | Piše: Dušan Malovrh

Turistični delavci in delavke znajo biti negostoljubni. Dobesedno odbijajoči.

Dušan Malovrh.

Zadnji obisk še kar priljubljene izletniške točke mi je še okrepil prepričanje, da je dobro izhodišče pol pohodnikovega zdravja, in spomnil, kako znajo biti turistični delavci in delavke negostoljubni. Dobesedno odbijajoči.

Bila je idealna sobota za izlet, se pravi, ravno prav kisla, da ni bilo gužve. Ura je bila zgodnja, še dolgo do kosil, parkirišče pred gostiščem velikansko in popolnoma prazno. Zato smo, priznam, zignorirali opozorilno tablo »Samo za goste« in mirne vesti parkirali. Ne nazadnje je bilo poleg te vsaj nekaj drugih, na katerih je lokalno turistično društvo gostom izrekalo dobrodošlico in jih toplo vabilo na ogled okoliških znamenitosti. In kaj drugega, lepo vas prosim, so v hribih izletniki, če ne gostje? Prej ali slej jih večina konča v loncu, no, za mizo hotelov, domov ali koč. To ve vsak normalen gostinec. Žal pa je pri nas veliko nenormalnih, kakršna je tudi gospa, najbrž lastnica ali vsaj najemnica gostišča malo pod vrhom. Ta bi si zaslužila svojo tablo. Pozor, huda baba.

»... pa ne smete parkirat, če ne boste nič naročil'!« je siknila boljši polovici družinskega pešpolka, ki je v praznem lokalu iskala kak prospekt in jedilnik. Ker v komunikaciji med ženskami pogosto zašumi, sem še sam prestopil prag, da se prepričam o negostoljubnosti. Nato sem vrnil udarec: »Ko sem bil zadnjič na šnopčku in čaju, ste bili pa prijazni, a ne? In pozimi, ko smo se prišli sankat, tudi. Tedaj, ko so evri leteli v kaso, vas ni zanimalo, kje smo pustili avto. Pa še smetnjak imate od turističnega društva!«

Po tem rafalu je kelnarca, ki ni prepoznala stranke, prešaltala: ma ja, ma ne. Ni tako mislila. In seveda lahko pustimo tam avto.

Smo ga pustili, se sprehodili, ampak ves čas je malce kljuvalo. Ko smo se čez kako uro spuščali proti (še vedno praznemu) parkingu, me je zanimalo samo eno: so mi jih spustili ali ne? Da bi tam spodaj še kaj naročili, pa niti pomislil nisem. Čeprav nam je že fino krulilo.

PS: Podatke o famoznem gostišču 600 metrov nad morjem hranim v uredništvu, kak centimeter pod lobanjsko skorjo. Jebiga, gume so drage.

Deli s prijatelji