LJUBLJANA, BRUSELJ – Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi vsem, že zaradi Luke Koper, Darsa in drugih podobno razvpitih zgodb, dobro znani dr. Peter Gašperšič, je pred enim tednom vnovič v medresorsko usklajevanje poslalo najnovejšo (!) različico predloga uredbe, ki naj bi končno ustrezno določila pravila in omejitve za tako imenovane komercialne lete, tudi za komercialne (po)lete in prelete dronov, ki so pač lahko vnaprej programirani za samodejno krmarjenje ali upravljani na daljavo, oziroma, ja, za uporabo, kot jim v slovenščini še pravimo, brezpilotnih letalnikov, robotskih trotov ali brencljev, ki je lahko še dopustna ali že sporna. Končno. Kot rečeno, šele pred kratkim se je tak predlog uredbe znašel v medresorskem usklajevanju. Kaj vse pa bi najbrž (lahko) sledilo, če bi se zaradi brezpilotnih letalnikov na območju Slovenije pred enim tednom ali pred enim mesecem nesrečno zapletlo ali če bi takšen brencelj komu padel z neba na glavo, lahko le ugibamo in domnevamo, torej špekuliramo. Kdo le bi bil potem vsaj objektivno najbolj odgovoren za nesrečo in njene posledice? Minister Gašperšič bržda za nesrečo, »ki bi si upala prehiteti« uveljavitev komaj predlagane uredbe, ne bi bil pripravljen sprejeti odgovornosti. Ne, zadeva sploh ni tako preprosta, kot se morda marsikomu zdi na prvi vtis. Bo vsakdo med nami odslej (po sprejemu uredbe) res že kar vedel ali vsaj lahko izvedel (imel pravico izvedeti), kdo je lastnik in kdo uporabnik drona, ki mu sledi oziroma leta nad glavo, ter tudi kakšne osebne podatke ta neizogibno zbira in s kakšnim namenom (ali nas, denimo, fotografira, ali snema tudi zvok in sliko, ali zbira in shranjuje podatke o naši lokaciji, o smeri premikanja)?
brezpilotni brencelj, le kdo bi bil odgovoren?
Poseg v zasebnost
Kaj pa vprašanje njihove varne uporabe? Kaj pa nadzor nad dopustnimi ali predvidljivo spornimi posegi v našo zasebnost z različnimi senzorji in »senzorji«, ki so (lahko) nameščeni na omenjene brenclje? In kdaj že bo Cerarjeva vlada utegnila predlagati ter državni zbor obravnavati predloge novih zakonov ali ustreznih dopolnitev nekaterih, ki žal še ne urejajo ali nadvse pomanjkljivo urejajo omejitve in nadzor uporabe policijskih in vojaških brezpilotnih letalnikov? Nekaj je v tem hipu že povsem jasno: da bi policija s sprejetjem novele zakona o nalogah in pooblastilih policije rada dobila podlago za to, da bi drone uporabljala v precej večjem obsegu, kot jih je do zdaj.
Glede na vse upravičene dvome in dileme je informacijska pooblaščenka (IP), na primer, pristojne v izvršilni veji oblasti (na infrastrukturnem ministrstvu) že maja letos pozvala, naj v uredbo, ko bodo dokončno določali njeno vsebino, nujno zapišejo tudi dolžnost operaterjev, da pred letalskimi dejavnostmi, ki vključujejo kakršen koli zajem, hrambo ali drugačno obdelavo osebnih podatkov, izvedejo analizo učinkov teh dejavnosti na varstvo osebnih podatkov. Na to, da to področje še vedno ni urejeno, sicer opozarja že poldrugo leto.
Informacijska pooblaščenka (IP) Mojca Prelesnik je, kot smo izvedeli, mag. Alojzu Krapežu – se še spomnite nekdanjega obrambnega ministra? –, na ministrstvo za infrastrukturo, natančneje v sektor slednjega za letalstvo, že prejšnji mesec poslala kopico pripomb glede pomanjkljivosti predvidene uredbe o sistemih brezpilotnih zrakoplovov. IP opozarja, da se predlog uredbe v pretežnem delu tako rekoč ne nanaša na vprašanje varovanja osebnih podatkov, čeprav so vse dozdajšnje ključne študije ugotovile, da so tveganja za nezakonite obdelave osebnih podatkov, zbranih z brezpilotniki, in tudi za posege v druge temeljne človekove pravice, občutna in da k ustreznim zakonodajnim ukrepom, ki bi zmanjševali takšna tveganja, pozivajo nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov in tudi Evropska komisija. Informacijska pooblaščenka je prav zaradi tega ministrstvu predlagala nujno dodatno ukrepanje v prid učinkovitejšemu varstvu osebnih podatkov, ki bi ga nujno morali upoštevati pri uredbi o sistemih brezpilotnih zrakoplovov. |
Zaželena, predvsem preventivna analiza teh učinkov naj bi bila hkrati nujna pri pridobivanju dovoljenj za uporabo dronov, ki jih bo izdajala Agencija za civilno letalstvo. IP jim je ponudila, da lahko tudi sama pripravi obrazec za analizo učinkov, ki bi bil lahko, kot priloga, sestavni del uredbe. Analiza učinkov naj bi, se zavzema IP, med drugim sicer vsebovala opis nujnih ukrepov za zagotovitev vidnosti oziroma prepoznavnosti brezpilotnega letalnika z, denimo, svetlobnimi signali, identifikacijskimi napravami in oznakami ter prepoznavnost oseb, sodelujočih pri uporabi brezpilotnega letalnika, prav tako pa še opis ukrepov za izločanje nepotrebnih osebnih podatkov in poznejše učinkovito brisanje osebnih podatkov, ko so bili že doseženi namen njihovega zbiranja.
In kako učinkovite bodo v resnici za zdaj zagrožene globe? S plačilom od 200 do 800 evrov naj bi namreč kaznovali lastnika letalskega modela, fizično osebo, ki bo kršila uredbo; s plačilom od 800 do 2000 evrov lastnika letalskega modela, pravno osebo, ki bo pri uporabi brezpilotnih letalnikov kršila uredbo, itn.
