V iskanju pravega odgovora smo raziskali zadolženost slovenskih gospodinjstev in doživeli precej presenečenj, tudi pozitivnih. Slovenci – statistično gledano – s svojo zadolženostjo ne dosegamo povprečnega Evropejca, kar je vzpodbudno. Še več – kot lahko preberemo v zadnjem, majskem Poročilu o finančni stabilnosti, ki ga izdaja Banka Slovenije (BS), so slovenska gospodinjstva lani znižala svoje obveznosti in so v primerjavi z evroobmočjem (državami, ki so prevzele evro namesto svoje nacionalne valute) manj zadolžena. Podatki kažejo, da so imela v letu 2010 slovenska gospodinjstva 47-odstotni delež dolga (kreditov) v razpoložljivem dohodku, s čimer so spadala med manj zadolžena v evroobmočju. Dolg gospodinjstev v evroobmočju namreč povprečno dosega že skoraj 100 odstotkov razpoložljivega dohodka. Hkrati pa Slovenci v primerjavi s povprečjem evroobmočja večji delež svojih dohodkov namenjajo varčevanju – stopnja varčevanja naših gospodinjstev je skoraj 16-odstotna, pri evrogospodinjstvih pa le 14-odstotna.

Statistika zakriva težave

Čeprav smo manj zadolženi kot drugi Evropejci, to še ni razlog za veselje. Slovenski razpoložljivi dohodek na prebivalca je – realno gledano – nižji od povprečja evroobmočja; v letu 2010 je predstavljal 76 odstotkov povprečja evroobmočja, v zadnjem času je zaradi vsem znanih gospodarskih težav (večja brezposelnost, nižanje plač ipd.) dodatno padal. Če se bo padanje razpoložljivega dohodka, predvsem plač, socialnih transferjev in pokojnin, nadaljevalo – in vse kaže, da se bo –, se bo stopnja zadolženosti gospodinjstev v razpoložljivem dohodku večala, tudi če ne najamemo nobenega dodatnega posojila več. Ne smemo prezreti, da statistična povprečja skrijejo finančne težave, s katerimi se zaradi izgube zaposlitve sooča vedno več Slovencev. Nekdo, ki je še pred enim mesecem brez težav odplačeval posojilo za streho nad glavo in za svojega malega jeklenega konjička, bo zaradi izgube službe čez noč postal prezadolžen. In ravno to bo težava, s katero se bomo morali zelo kmalu resno ukvarjati.

Največ 
stanovanjskih posojil

Več kot polovico vseh posojil gospodinjstvom je namenjenih reševanju stanovanjskega vprašanja – po podatkih BS so februarja letos stanovanjska posojila predstavljala 55 odstotkov vseh posojil gospodinjstvom. Vendar se njihova rast v zadnjih letih znižuje, kar je po mnenju strokovnjakov posledica nespremenjenih razmer na nepremičninskem trgu in zaostritve bančnih pogojev za pridobitev posojil. Potrošniška posojila pa po podatkih BS kažejo padec že vse od sredine leta 2010. Podobna slika je tudi v evroobmočju.

Kako je s posojili, smo se pozanimali še pri naključno izbranih bankah. V Abanki so, denimo, 2011. v primerjavi z 2008., ko se je pri nas o krizi govorilo kot o nečem, kar je rezervirano za Američane, zabeležili padec zanimanja za potrošniška posojila in povečano povpraševanje za stanovanjska posojila. Povprečno potrošniško posojilo v njihovi banki znaša 7000 evrov z odplačilno dobo petih let, povprečni stanovanjski kredit pa je 34.000 evrov z odplačilno dobo 165 mesecev. V NKBM posebnih sprememb v kreditiranju prebivalstva med letoma 2008 in 2011 niso zaznali, v NLB pa opažajo, da so se zneski osebnih kreditov povišali za petino, pri stanovanjskih pa so zabeležili 8-odstotni padec vrednosti, kar pripisujejo večji previdnosti ljudi pri zadolževanju. Da je bilo v zlati dobi kreditov, kot bi lahko poimenovali obdobje med letoma 2006 in 2008, večje povpraševanje po posojilih kot zdaj, so nam sporočili tudi iz UniCredit Banke Slovenije.

Minimalec nedotakljiv

Koliko denarja pa si lahko Slovenec s povprečno plačo izposodi? Bankirji pravijo, da mora po veljavni zakonodaji posamezniku po upoštevanju vseh obremenitev vedno ostati neto minimalna plača, 584,29 evra. Teoretično bi si lahko s povprečno neto slovensko plačo, ki po zadnjih podatkih statističnega urada znaša 987 evrov in nekaj centov, najeli posojilo, katerega mesečni obrok ne bi smel presegati dobrih 400 evrov. Če to pretvorimo v stanovanjsko posojilo z mesečno anuiteto 400 evrov, ki bi ga odplačevali 30 let, bi nam bankirji dali največ okoli 90.000 evrov posojila, odvisno od banke in našega sodelovanja z njo. Na tem mestu bankirji seveda toplo odsvetujejo strankam, da se zadolžijo do zgornje meje. Zato je bolj verjetno in tudi bolj priporočljivo, da bi si privoščili malo manj.

Oderuhi na preži

Kaj pa če je naša plača bližje minimalcu kot povprečni neto plači? Odgovori bankirjev so bili podobni – minimalna plača mora ostati na računu, čeprav so nam pri NLB zaupali, da nekatere banke vseeno naredijo izjemo in odobrijo posojilo, a pri njih tovrstno početje odsvetujejo. In kaj takšnemu človeku preostane? Najem posojila pri zasebnem podjetju, morda celo zasebniku, ki ga najdemo med malimi oglasi? Takšni posli se za kreditojemalca velikokrat ne končajo dobro. Mnogokrat se za ponudbo ugodnih posojil skrivajo oderuhi in takšnih življenjskih zgodb smo na straneh Slovenskih novic objavili že nešteto. V teh primerih sta previdnost in natančnost pri branju pogodbe, preden jo podpišemo, še kako nujni. Poznamo primere, ko so ljudje prek takšnih posojilnih pogodb ostali celo brez strehe nad glavo. Zato pojdite po posojilo raje k ponudniku, ki upošteva kreditno zakonodajo, najbolje v banko.