LENDAVA – Iz Kmetijskega gospodarstva Lendava poročajo, da je od skupno 2400 hektarjev pod vodo 150 hektarjev površin z oljno ogrščico in prav toliko s pšenico. Po katastrofalnih jesenskih poplavah na kmetijskih posevkih, ki so bili več dni pod vodo, kot so pšenica, ječmen, oljna ogrščica in preostali, je bil del popolnoma uničen. Letos nagaja podzemna voda. Zdi se, da je spomin na lansko sušo že zbledel.
9. april 2011 |
Hladno vreme moti kmete
Setev v hladna tla pomeni slabšo odpornost posevkov. Nova snežna pošiljka je znova pobelila del Slovenije ob koncu marca in prvih dneh aprila. Primorska tla pa kljub ohladitvi že dosegajo primerno toploto (okrog 9 °C) za prva dela. Ko se ogrejejo na 5 °C, že lahko sejemo najbolj zgodnjo zelenjavo. Letos nam na žalost nagaja mokrota. Na Primorskem in Goriškem so se temperature tal v globini povzpele nad 5 °C že ob koncu februarja, vendar so bila marsikje prevlažna. Tako lahko v hladno zemljo, ki se ni ogrela niti na 5 °C, sejemo samo bob in grah.
Jarina ne more v tla
Prepozna setev se najbolj negativno kaže pri jari pšenici. Poznejšo setev bolje prenaša jari ječmen. Če jo opravimo prepozno, se nam posevki slabo razraščajo. Posamezne faze razvoja se tako odvijajo mnogo hitreje kot pri normalni setvi. Običajno so manjši tudi pridelki zaradi manjšega števila klasov in manj zrn na klas, zrna pa so običajno tudi drobnejša.
Na lahka peščena tla sejemo le zgodnje ali srednje zgodnje sorte, ki prej dozorijo in imajo več možnosti, da se izognejo morebitnim sušam in vročinskim udarom. Težka ilovnato-glinasta tla za ozimno pšenico niso ustrezna, ker se prehitro zasušijo, nato pa jih je skoraj nemogoče pripraviti za setev. Ob večjih jesenskih padavinah se taka tla zaprejo in na njih zastaja voda. Na take predele raje sejemo jaro pšenico, vendar je treba njivo preorati že jeseni.
Spomladi tla obdelamo s predsetvenikom do drobno grudičaste strukture. Če jesenske prahe nismo uspešno opravili, opravimo temeljno oranje takoj, ko nam vlažnost tal to dopušča. Če so tla spomladi premokra za zgodnjo pripravo setvišča, opravimo oranje neposredno pred setvijo. Pri tem priporočamo tla povaljati, da se setvišče sklene.
Zemlja napojena
 |
| Polja so zalita, vode je dovolj, preveč, žetve ne bo. Foto: Shutterstock.com |
Letos je položaj popolnoma drugačen. Tla so marsikje zasičena z vodo. Od začetka marca do prvih dni aprila je bilo največ padavin v zahodni Sloveniji, več kot 270 mm. V osrednji Sloveniji je marca padlo 188,7 mm dežja, tudi prve aprilske dni je deževalo, ponekod tudi snežilo. Količina padavin se je zmanjševala proti vzhodni polovici države, kjer jih je bilo do 120 mm. Povsod je bilo preseženo suščevo dolgoletno povprečje. Največji odklon je bil na zahodu, kjer je na Goriškem padlo do 3,5-krat več dežja kot običajno, v osrednji Sloveniji pa so bile količine višje za več kot 2-krat.
Tudi Ljubljanica in Krka sta poplavljali na območjih vsakoletnih poplav, poplavljene površine so se počasi zmanjševale. Območja pod vodo na Ljubljanskem barju ter na kraških poljih Notranjskega in Dolenjskega krasa so se prejšnji teden ohranjala. Pričakujemo vnovični porast rek tudi na preostalih že poplavljenih območjih Ljubljanskega barja, krasa na Notranjskem in Dolenjskem ter ob spodnjem toku reke Krke.
Po pozebi še moča
Na Ajdovskem so na nekaterih legah že pozeble breskve in marelice. Na Goriškem so imeli več sreče, saj se cvetovi še niso odprli. Sadjarji ocenjujejo, da bo dokončna ocena pozebe možna šele potem, ko bodo breskve in marelice odcvetele.
Lani ob spomladanski suši bi obveljal tale pregovor: Dež v aprilu je res božji dar iz nebes.
Letos upamo, da se bo uresničil ta: Za mokrim aprilom pride suh junij.
Strinjamo pa se tudi z naslednjima: Dež v aprilu je res božji dar iz nebes, če pa je preveč dežja, kmet nad slabo letino godrnja.
Nič aprilu ne zaupaj, če je topel, zelen breg; burja, krivec le zasukaj, brž je mraz, pobeli sneg.
Napoved
Ponekod na ravninskih predelih Pomurja in Podravja še vedno poplavlja objekte zaradi visoke gladine podzemne vode. V prihodnjih dneh se bo gladina v vodonosnikih Pomurja in Podravja postopoma zniževala, še vedno pa bo ohranjala visoko raven.
Poplavljene površine ob reki Krki in Ljubljanici ter na poljih Notranjskega in Dolenjskega krasa se postopoma zmanjšujejo, a se bodo v prihodnjih dneh še ohranjale.
V noči na sredo bo deževalo, v sredo dopoldne bo dež ponehal. Čez dan se bo delno zjasilo. V četrtek bo sončno, pihal bo jugozahodni veter.
V petek in soboto bo oblačno in deževno. Kaže, da bo vreme v prihodnjem tednu bolj stabilno s temperaturami od 15 do 20 °C.
